Dopoldanski del zasedanja pod švedskim predsedstvom Svetu EU je bil namenjen upravljanju migracij, s poudarkom na sodelovanju s tretjimi državami in zlasti učinkovitejšemu vračanju migrantov, ki niso upravičeni do bivanja v EU.

Učinkovito vračanje oseb, ki nimajo pravice do bivanja v EU, ob spoštovanju človekovih pravic, in tesnejše sodelovanje s partnerskimi tretjimi državami na področju ponovnega sprejema po našem mnenju predstavljata pomemben del celovite učinkovite migracijske politike EU. To je ključno tudi za zagotovitev kredibilnosti EU politik na področju mednarodne zaščite in zakonitih migracij. Pri tem poudarjamo, da mora biti vračanje trajnostno, predvsem pa podprto s programom reintegracije ter ustrezno razvojno in gospodarsko pomočjo, ki bo obravnavala in tudi zajezila vzroke za migracije.

»Pozdravljamo dokument politike za učinkovitejše vračanje, ki ga je Evropska komisija predstavila pred dvema dnevoma,« je povedala ministrica Ajanović Hovnik in dodala, da »je bistveno njegovo izvajanje v praksi, zato bo treba čim prej določiti konkretne ukrepe in aktivnosti«.

Več napora je treba vložiti v izvajanje sklenjenih sporazumov o ponovnem sprejemu s tretjimi državami, predvsem pa okrepiti delovanje v zunanji dimenziji, pri čemer lahko pomagajo tudi novi in razširjeni mandati agencij EU, zato spodbujamo sodelovanje partnerskih držav s temi agencijami. Eden glavnih razlogov za nizko stopnjo vračanja na ravni EU (leta 2019 je bila stopnja dejanskih vrnitev 29 odstotkov, zaradi pandemije v letu 2020 se je še znižala, leta 2021 je znašala 21 odstotkov) je ravno nesodelovanje tretjih držav pri ponovnem sprejemu. »Državam, ki ne sodelujejo pri ponovnem sprejemu, moramo poslati jasen signal, da je njihovo nespoštovanje mednarodnopravne obveznosti o prevzemu lastnih državljanov nesprejemljivo,« je poudarila ministrica, ob tem pa še dodala, da morata Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (angleško European External Action Service, EEAS) nemudoma ukrepati.

Učinkovito vračanje je po mnenju večine ministrov edino učinkovito orodje v boju proti nezakonitim migracijam. Ob tem so se države članice strinjale, da je uporaba vzvoda pritiska iz 25.a člena Vizumskega zakonika nedvomno učinkovito orodje, vendar bi morala biti uporaba manj zapletena in hitrejša. Več držav članic, vključno s Slovenijo, je menilo, da bi morali biti bolj odločni in uporabiti tudi druga orodja, če tretja država ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti in ne sprejema svojih lastnih državljanov. Takrat bi morali poleg vzvoda iz Vizumskega zakonika uporabiti tudi vzvode trgovinske, carinske politike, finančnih instrumentov, razvojne pomoči in podobno. Iz razprave je bilo razbrati tudi, da bi morali z učinkovito politiko vračanja spodbujati zakonite poti, saj je družba v EU dolgoživa in potrebuje delovno silo.

»Brez učinkovitega vračanja ne bomo postavili temeljev za učinkovito migracijsko politiko in ne bomo sposobni resne in iskrene razprave o solidarnosti. Poleg tega nizka stopnja vračanja odpira sivo polje za povečana sekundarna gibanja in delovanje tihotapskih družb,« je še povedala ministrica.

Ob robu zasedanja se je ministrica sestala z italijanskim kolegom Matteom Piantedosijem, s katerim sta govorila o migracijskih razmerah v obeh državah in regiji Zahodnega Balkana. Strinjala sta se, da je sodelovanje med policijama obeh držav zelo dobro na vseh področjih delovanja. Predvsem se to kaže zlasti pri izvajanju mešanih patrulj na slovensko-italijanski meji. Slovenija pa bo za še boljšo izmenjavo informacij med državama s 1. februarjem letos v Rim napotila policijskega atašeja.

Ministra sta govorila o vračanju migrantov, ki jih policija obravnava pri nezakonitem prestopu meje. Vračanje med Italijo in Slovenijo se izvaja na podlagi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Italije o prevzemu oseb na državni meji. Ugotovila sta, da se sporazum izvaja in se strinjala, da se v kratkem sestanejo strokovnjaki ministrstev in policij obeh držav in se dogovorijo za nadaljnje sodelovanje. Ministra sta se dogovorila tudi, da morata državi tesno sodelovati pri upravljanju migracij, k sodelovanju pa povabiti tudi Hrvaško, ki zdaj varuje zunanjo mejo EU in zunanjo schengensko mejo.

Popoldanski del zasedanja bo namenjen razpravi o boju proti organizirani kriminaliteti v dobi digitalizacije. S hitrim razvojem na področju informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij se pojavljajo nove tehnologije in naprave, z njimi pa tudi novi načini izvrševanja kaznivih dejanj. Vsi organi, pristojni za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, se morajo neprestano prilagajati hitremu tehnološkemu napredku in novim oblikam kriminalitete, ki jih ta napredek omogoča. To je najlažje doseči s tesnim mednarodnim sodelovanjem, katerega temelj je varna in hitra izmenjava informacij, znanja, izkušenj, preiskovalnih taktik in metod, ki lahko pripomore k uspešni zaznavi in pregonu kaznivih dejanj na področju računalniške in kibernetske kriminalitete. Zaradi tehnologij, ki zagotavljajo anonimnost, močnih algoritmov šifriranja podatkov ter mednarodno razpršenih elektronskih dokazov in storilcev ocenjujemo, da bo za preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj potrebno uvesti drugačne pristope. V največji možni meri je treba sprejeti enotno in učinkovito zakonodajo na tem področju v EU in tudi s tretjimi državami, potrebujemo tudi hitrejša in učinkovitejša orodja ter postopke mednarodnega sodelovanja pri preiskovanju kibernetske kriminalitete. Potrebna pa je tudi boljša uporaba specialnih tehnik, usposabljanj in opreme na področju preprečevanja in zaznavanja teh kaznivih dejanj ter izboljšati kapacitete uslužbencev, ki se ukvarjajo z bojem proti kibernetski kriminaliteti.