Glavne teme foruma so prilagajanje finančnih trgov na posledice covida-19, vojne v Ukrajini ter energetske krize in izzivi, s katerimi se posledično srečujejo finančni trgi.

Minister Boštjančič je kot eden izmed uvodnih govorcev predstavil vpliv vojne v Ukrajini ter energetske krize na gospodarske razmere v Sloveniji.

Na vprašanje o visokem javnofinančnem primanjkljaju Slovenije na račun pomoči gospodinjstvom in gospodarstvu v letošnjem letu je pojasnil, da se je Slovenija na krizo odzvala na dva načina. Najprej z omenjeno, izdatno pomočjo gospodinjstvom in gospodarstvu, nato pa tudi z aktivno vlogo na ravni Evropske unije (EU), vezano na regulacijo cen energentov. Dodal je, da ne glede na to, da je ta kriza zahtevna preizkušnja za vse, se je treba zavedati, da je vsaka kriza tudi priložnost in da bodo nekatere države iz nje izšle bistveno bolje kot druge. Hkrati pa so te razmere pospešile transformacijo v zeleno in digitalno, kar je že vrsto let ključna smer evropske politike.

Poudaril je tudi, da se kljub vsemu v Sloveniji letos lahko nadejamo večje gospodarske rasti, ki se bo glede na projekcije povečala v večji meri kot v nam primerljivih državah.

V sklopu konference je na okrogli mizi upravljalcev dolga držav sodeloval Marjan Divjak, direktor Direktorata za zakladništvo. Poudaril je, da Slovenija, tudi v luči nedavne zelo uspešne izdaje trajnostne obveznice, uživa visoko zaupanje investitorjev v državne obveznice in zaupanje rejtinških agencij. Prednostna naloga Direktorata za zakladništvo bo nadaljnja zagotovitev financiranja za izvrševanje državnega proračuna ter ohranitev trdnega položaja Slovenije na kapitalskih trgih.