-
Policijski nadzor nad urednikom Slovenskega naroda Rastom Pustoslemškom
Oblast, ki ji pohaja sapa, povsod vidi sovražnike. To je izkusil tudi urednik Slovenskega naroda Rasto Pustoslemšek, ki je ob aneksijski krizi na prelomu let 1908 in 1909 s poročanjem iz Beograda zbudil pozornost avstrijskih diplomatov in vohunov. Policijski nadzor nad časnikarjem sicer ni dal kakih otipljivih oz. obremenjujočih rezultatov, čeprav je iz Pustoslemškovih spominov razvidno, da informacije o njegovem protiavstrijskem sodelovanju s srbsko vlado niso bile iz trte izvite.
-
Poročilo vaške straže v Borovnici od 15. 12. 1942 do 1. 1. 1943
Poročilo komandanta vaške straže v Borovnici na dveh straneh zajema le dobra dva tedna na prehodu iz leta 1942 v 1943. Znameniti borovniški viadukt je takrat še stal, a so bili prebivalci doline kljub temu na različnih bregovih. Razmere oziroma odnosi seveda niso bili tako črno beli. Naša arhivalija meseca razkriva kompleksnost dogajanja pred osemdesetimi leti, ki jo danes prevečkrat prezremo.
-
S trgovskega pulta rešeni zapisniki brežiškega mestnega sveta
Skupnost svobodnih prebivalcev mesta Brežice je po svojih izvoljenih predstavnikih izvrševala pristojnosti upravne in sodne oblasti na ozemlju mesta in njegovega pomirja. Zgolj po zaslugi razgledane in prisebne meščanke so se ohranili zapisniki mestnega sveta iz obdobja med letoma 1585 in 1651, najstarejši zapisi o uresničevanju mestne avtonomije. Izmed njih predstavljamo nekaj izstopajočih drobcev.
-
Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah – filmski prvenec Veličana Beštra in njegovo »ponovno rojstvo«
Med 21. februarjem in 5. marcem 2023 je v Planici potekalo FIS svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, v prvih dneh aprila pa se bo v dolini pod Poncami s tekmami v smučarskih poletih končala še sezona svetovnega pokala.
Smučarska tekmovanja v Planici imajo zelo dolgo tradicijo. To dokazuje tudi film Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah, ki ga je Veličan Bešter posnel 26. februarja 1922. Film je izjemnega pomena tako za zgodovino slovenske kinematografije kot tudi za zgodovino slovenskega športa. Je prvi ohranjeni dokumentarno reportažni film slovenskega avtorja in hkrati Beštrov prvenec, ki ga je posnel pod okriljem svojega filmskega podjetja.
Film smo leta 2021 digitalno restavrirali, pri tem pa odkrili nekaj za zgodovino slovenskega filma zelo zanimivih podrobnosti. Digitalno kopijo filma je Arhiv RS v času letošnjega svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju (prav na 101. obletnico nastanka filma) podaril muzeju Nordijskega centra v Planici, kjer bo na ogled obiskovalcem.
-
Stanje stanovskega arhiva v letu 1785 po pisanju arhivarja Alojza Kappusa pl. Pichelsteina
Leta 1783 je službo stanovskega arhivarja, kot prvi s tem nazivom, prevzel Alojz Kappus pl. Pichelstein in jo opravljal do leta 1788. Poleti 1785, ko ga je Notranjeavstrijski gubernij v Gradcu pozval, da pošlje ustanovne listine Flachenfeldovega kanonikata, je stanovski arhiv šele dobil primerne prostore, akti pa so bili zaradi pogostih selitev v precejšnjem neredu. Stanovski arhivar se je lotil urejanja in s precej truda manjkajoči dokument našel šele v začetku decembra. Takoj ga je odposlal v Gradec, v opravičilo za zamudo pa opisal svoje napore pri urejanju stanovskega arhiva.
-
Tlorisi in detajli Ravnikarjevega stanovanjskega bloka v Novi Gorici
Letos obeležujemo 30. obletnico smrti Edvarda Ravnikarja. Zaradi njegovega arhitekturnega opusa je Vlada RS na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za Ravnikarjevo leto. Poznavalci arhitekture in umetnostne zgodovine ga uvrščajo med najpomembnejše arhitekte na Slovenskem, njegova dela pa za nepogrešljivi del slovenske umetnostne kulturne dediščine. Eno njegovih prvih povojnih naročil je bila izdelava načrtov za stanovanjske bloke v Novi Gorici. Zato za tokratno arhivalijo meseca predstavljamo tlorise nadstropij ter detajle oken in vrat novogoriškega stanovanjskega bloka.
-
»Vse je napravil Kajuh za rešitev Balantiča, ali Balantič ga ni hotel slišati …«
V »Kajuhovem letu« predstavljamo spominski zapis Staneta Semiča o srečanju Karla Destovnika in Franceta Balantiča ob uničenju domobranske postojanke v Grahovem novembra 1943. Zapis postreže z nekaj mikavnimi vestmi, ki pa ne vzdržijo resne kritike. Kaže na pomen kritičnega branja arhivskih zapisov in predvsem opozarja na pomanjkljivo zanesljivost spominskih virov pri proučevanju preteklosti.
-
Fotografija poslancev ljubljanske oblastne skupščine po prvi seji
V Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile z vidovdansko ustavo določene oblasti kot največje upravne in samoupravne enote, ustava je določala tudi volitve oblastnih skupščin. V ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino so v 30 slovenskih okrajih in mestih volili 107 poslancev. Predstavljamo fotografijo poslancev ljubljanske oblastne skupščine, ki je bila posneta po prvi seji 23. 2. 1927.
-
Človeške ribice iz Postojnske jame v Nemčiji: ukradene ali podarjene?
V Hermanovi jami v vzhodnonemškem kraju Rübeland živi sedem človeških ribic, ki so velika atrakcija. Tja so jih naselili umetno, vse pa izvirajo iz Postojnske jame. Konec leta 1956 je odtujitev trinajstih človeških ribic iz Postojnske jame izzvalo afero, ki je odmevala v tedanji Jugoslaviji in obeh Nemčijah. Nekaj arhivskega gradiva o tej zanimivi zgodbi predstavljamo v tokratni arhivaliji meseca.
-
Pismo Hartmanna Beyerja Primožu Trubarju iz leta 1568
Arhivski fond kranjskih deželnih stanov vsebuje v registraturnem fasciklu 54 pisma Primoža Trubarja in drugih protestantov osrednje slovenske dežele Kranjske. Velik del pisem je v izvirniku in slovenskem prevodu objavil Jože Rajhman, a predvsem pisma, ki so jih napisali vidnejši kranjski protestanti. Rajhman ni objavil korespondence tujih protestantov. Eno takih pisem predstavljamo tokrat.
-
Odmevi na afero Đilas v Jugoslaviji in svetu
V tokratni arhivaliji meseca objavljamo pismo črnogorskega partizana in narodnega heroja Komnena Cerovića (1916–2000), ki ga je konec leta 1966 poslal na Centralni komite Zveze komunistov Slovenije in v katerem se sprašuje, zakaj je Milovan Đilas še vedno zaprt. Predstavljamo, kako je Đilas iz člana najožje partijske vrhuške tako rekoč čez noč postal prvovrstna persona non grata.
-
Novo letališče in pristanek prvega potniškega letala na Brniku
Letošnjega decembra mineva 60 let od odprtja ljubljanskega letališča na Brniku. Predstavljamo nekaj »protokolarnih« dokumentov (vabilo, seznam vabljenih, program otvoritve in poročilo o njej), ki obujajo spomin na zaključek prve faze gradnje novega letališča in pristanek prvega potniškega letala.
