Poročilo, ki ga za komisijo zadnjih osem let pripravlja CapGemini Invent, predstavlja napredek, ki so ga evropske države dosegle pri spodbujanju objave in ponovne uporabe odprtih podatkov, ter različne prednostne naloge, ki so si jih zastavile, da bi to omogočile. V preteklem letu smo zbrali 91,6 odstotkov vseh možnih točk in se s tem uvrstili na 9. mesto, letos pa smo kljub spremenjeni metodologiji z 90 odstotki točk ohranili 9. mesto.

Ocena temelji na zrelosti štirih dimenzij oziroma kategorij:

1. Politika odprtih podatkov (Open data Policy): okvir nacionalne politike, upravljanje odprtih podatkov in izvajanje politike odprtih podatkov.
2. Vpliv odprtih podatkov (Open data Impact): strateška ozaveščenost, politični vpliv, družbeni vpliv, vpliv na okolje in gospodarski vpliv.
3. Portal odprtih podatkov (Open data Portal): funkcije portala, uporaba portala in trajnost portala.
4. Kakovost odprtih podatkov (Open Data Quality): ažurnost in popolnost (meta)podatkov, spremljanje in merjenje kakovosti metapodatkov, skladnost z DCAT-AP ter kakovost uvajanja in povezanih podatkov.

Najboljše tri države v letošnjem poročilu (v angleščini) so Francija, na drugem mestu Ukrajina in na tretjem Poljska. Pomembno je, da ekosistem odprtih podatkov gradimo načrtovano, sistemsko, tako da ob sodelovanju vseh deležnikov zagotavljamo rast zrelosti odpiranja podatkov v Sloveniji. V okviru ekosistema odprtih podatkov, ki ga gradimo v Sloveniji, si prizadevamo za odlično sodelovanje vseh deležnikov (lokalnih skupnosti, javnega sektorja, gospodarstva, nevladnih organizacij, raziskovalcev, zagonskih podjetij, univerz in drugih). Zato v okviru Stičišča odprtih podatkov Slovenije – OPSI Hub, ki smo ga skupaj ustanovili Tehnološki park Ljubljana, d. o. o, Gospodarska zbornica Slovenije, IKT Horizontalna mreža in Ministrstvo za javno upravo, organiziramo številne dogodke, konference, posvetovanja, delavnice, hackathone in drugo, vse z namenom ozaveščanja o pomembnosti odpiranja podatkov tako v javnem, kot tudi v zasebnem sektorju. Poleg rednih izboljšav slovenskega nacionalnega portala odprtih podatkov – portala OPSI so vse te aktivnosti pripomogle k letošnjemu dobremu rezultatu. Pomembno je tudi, da je vlada pripravila novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIZ-G), ki je bila sprejeta in je začela veljati novembra letos in ki pomeni popolni prenos EU Direktive o odprtih podatkih ter za podatkovne zbirke velike vrednosti predvideva prenos preko API vmesnikov. V skladu z novelo smo na portal odprtih podatkov OPSI dodali modul za masovni prenos datotek v zbirkah in pa posebno oznako za zbirke velike vrednosti.

Dodatna aktivnost, ki bo pripomogla k izboljšanju podatkovnega ekosistema je tudi projekt »Razvoj omrežja skrbnikov podatkov (v angleščini Data Stewards) ter opredelitev njihove vloge za slovenski javni sektor« v sklopu katerega se bo Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo v sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) opredelila namenska vloga skrbnika podatkov znotraj vsakega ministrstva in vzpostavila mrežo skrbnikov podatkov, ki bi jih združevala.