Skoči do osrednje vsebine

Slovenija med prvimi vzpostavlja omrežje skrbnikov

Na strokovnem srečanju pod naslovom Razvoj omrežja skrbnikov podatkov (v angleščini Data Stewards) ter opredelitev njihove vloge za slovenski javni sektor bo Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo opredelila namensko vlogo skrbnika podatkov znotraj vsakega ministrstva in vzpostavila mrežo skrbnikov podatkov, ki bi jih združevala.

Dr. Emilija Stojmenova Duh na srečanju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Dr. Emilija Stojmenova Duh na srečanju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj | Avtor: Marko Arandjelović

Ko govorimo o prehodu v digitalno družbo, so podatki eden od ključnih elementov tega prehoda, saj predstavljajo ključno komponento za gospodarsko rast, konkurenčnost, inovacije, kreiranje služb in družbeni napredek. Evropska strategija za podatke skupaj z Belo knjigo o umetni inteligenci tvori prvi steber Digitalne strategije Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU). Njen cilj je zagotoviti enotni trg podatkov in razvoj podatkovnega gospodarstva, ki stremi k povečanemu razvoju izdelkov na podlagi podatkov in k povpraševanju po njih po vsem enotnem trgu.

V nagovoru je ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh ponovno opozorila: »Digitalna preobrazba ni mogoča brez kakovostnih podatkov. Kot veste, v Sloveniji veliko pozornosti namenjamo področju upravljanja s podatki. Ti niso pomembni samo zaradi učinkovitosti, ampak tudi transparentnosti. Če želimo zagotoviti dobre in kakovostne javne storitve, moramo najprej poskrbeti, da državljani zaupajo državi. Njihovo zaupanje pridobimo samo tako, da sprejemamo odločitve, ki temeljijo na podatkih. Zato je pomembno, da vemo, kako na pravi način zbirati podatke ter kako jih analizirati in uporabljati, da pridobimo ustrezne informacije za sprejemanje dobrih odločitev.« Kot izzive je tudi izpostavila, da deljenje podatkov zahteva tudi premik v razmišljanju, saj podatki lahko razkrijejo kako učinkoviti smo, kako uporabljamo različne vire, nas naredijo bolj transparentne in razkrijejo tudi naše napake. Ministrica je posebej poudarila: »Podatki niso naš sovražnik, ampak naš najboljši svetovalec«. Za ustrezno svetovanje je tudi zelo pomembno, da podatke zbiramo na ustrezen način v ustreznih formatih ter da so interoperabilni je v zaključku nagovora še izpostavila ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh.

Vlada Republike Slovenije postavlja digitalizacijo družbe in digitalne javne storitve med visoke politične prioritete. Glede na to, da so podatki eden najpomembnejših elementov digitalne preobrazbe, je skrbništvo nad podatki – strateško upravljanje podatkovnih sredstev v organizaciji za zagotavljanje vrednosti – ključno za doseganje digitalne preobrazbe. V poročilu Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) o digitalni upravi Slovenije za leto 2021 je Slovenija opredelila potrebo po bolj strateškem vodstvu in zmogljivostih za spodbujanje pristopov, ki temeljijo na podatkih, v javnem sektorju ter po dvigu potrebne ozaveščenosti in veščin med svojimi javnimi uslužbenci.

Na podlagi spoznanj in političnih priporočil, predstavljenih v poročilu, Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo preučuje potrebo po okrepitvi upravljanja podatkov v javnem sektorju. To bi pomenilo opredelitev namenske vloge skrbnika podatkov znotraj vsakega ministrstva in vzpostavitev mreže skrbnikov podatkov, ki bi jih združevala. Mreža bi pomagala spodbujati koordinacijo in sodelovanje pri reševanju skupnih izzivov na poti k večji podatkovni zrelosti v slovenskem javnem sektorju. S tem projektom bo OECD pomagal Sloveniji pri uresničevanju tega cilja.

Na vprašanje moderatorke ga. Barbare Chiare Ubaldi iz Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), o pomembnosti podatkov v organizaciji ter o tem, ali bi bilo primerno v organizaciji imeti t.i. skrbnika podatkov (Data steward), je državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Jure Trbič izpostavil bogate izkušnje Ministrstva za javno upravo na področju dela s podatki, pri čemer je dodal, da gre v večini primerov za objavljanje podatkov drugih institucij na portalu odprtih podatkov - OPSI, gradnike za izmenjavo podatkov Pladenj, pa tudi za orodje za podatkovno analitiko Skrinja. »Menimo, da bi nam in celotni javni upravi lahko zelo koristilo, če bi imeli vzpostavljeno mrežo skrbnikov podatkov po institucijah in če bi ti skrbniki res lahko obvladovali celoten življenjski cikel podatkov – od zbiranja, hranjenja, obdelave, varovanja, izmenjave, objave, uporabe in ponovne uporabe. Taka mreža bi omogočila bolj enotno in učinkovito upravljanje s podatki, in izboljšala sodelovanje,« je poudaril Trbič ter dodal, da bi bilo v prihodnje koristno uporabiti koncept vzpostavitve mreže "digitalnih skrbnikov", ki bi obvladovali digitalno preobrazbo v svoji instituciji, od procesov, uporabnikov, storitev in tudi v povezavi s podatki.

V zvezi z uporabo podatkov v internih delovnih procesih in možnostjo delitve podatkov z zunanjimi deležniki je državni sekretar dejal, da se na Ministrstvu za javno upravo pozitivnih plati širšega dostopa do podatkov še kako zavedamo, zato jih z deležniki delimo, ob tem pa  omogočamo da druge institucije lahko delijo svoje podatke z deležniki. »Odprte podatke delimo preko portala - OPSI, druge podatke pa tudi preko skupnega gradnika Pladenj, ki je že leta 2013 prejel nagrado Združenih narodov UNPSA -(angleško United Nations Public Service), ali preko sistema poslovne inteligence Skrinja ki je bil nagrajen na konferenci Informatika v javni upravi leta 2020 in ki ga v svojih delovnih procesih uporabljamo npr. za analizo sistema plač v javnem sektorju in nam je v veliko pomoč pri pogajanjih s sindikati.«

Ozadje projekta

Projekt bo zasledoval osnovni cilj, ki je razvoj in vzpostavitev omrežja skrbnikov podatkov v slovenskem javnem sektorju. V projekt bodo vključeni predstavniki ključnih državnih organov ter različni deležniki, ki bodo povabljeni na delavnice, kjer se bo opredelil mandat za vlogo skrbnika podatkov (tj. namen, odgovornosti, cilji, spretnosti, izkušnje in organizacijski pogoji za delovanje). V sklopu projekta se bo pripravil tudi učni načrt in gradivo za usposabljanje, ki bo namenjeno posameznikom, ki bodo kasneje postali učitelji skrbnikov podatkov.

Zasnovan je v smeri razvoja in profil vloge skrbnikov podatkov za slovenski javni sektor, ki vključuje namen, odgovornosti, cilji, veščine, izkušnje in organizacijske pogoje za delovanje. Na drugi strani pa razvoj mreže skrbnikov in usposabljanje učiteljev, ki vključuje razvoj učnega načrta ter gradiva za usposabljanje ter izvedba delavnice Učenje učiteljev.

Omrežje skrbnikov podatkov bo pomagalo spodbujati koordinacijo in sodelovanje pri reševanju skupnih izzivov na poti k večji podatkovni zrelosti v slovenskem javnem sektorju.

Vodja enote za digitalno upravo pri OECD Barbara Ubaldi je spomnila, da sodelovanje z omenjeno organizacijo in Slovenijo ni tuje, saj sodelujemo že več let: “Danes je začetek obdobja na razvoju podatkov in ti so ključ digitalne strategije 2030 skupaj s tehnologijo in ljudmi. Pomembno je dobro razumevanje podatkov in kaj z njimi želimo narediti, saj drugače podatki kot taki nimajo pomena. Projekt razvoja omrežja skrbnikov podatkov ter opredelitev njihove vloge za slovenski javni sektor je ob pomoči OECD namenjen razumevanju, kaj skrbnik podatkov sploh je in kakšne so njegove naloge. Slovenija je ena prvih držav, ki v sodelovanju z OECD začenja ta projekt in skupaj se učimo.”

Tako se lahko pohvalimo, da bomo med prvimi na svetu vzpostavili omrežje skrbnikov podatkov v javnem sektorju, ki se bodo zavedali pomembnost samih podatkov in prepoznali njihovo dodano vrednost. Slovenija je tudi pri odpiranju podatkov med boljšimi državami OECD. OECD je v publikaciji Government at a Glance za leto 2019 Slovenijo uvrstila v sam vrh po odprtosti podatkov javnega sektorja in tako smo se uvrstili deseto mesto. Novo poročilo je v pripravi in bo predvidoma objavljeno naslednje leto.