Pozval je k odločnejšim ukrepom za omejitev cen zemeljskega plina, glede kandidatskega statusa Bosni in Hercegovini za članstvo v EU-ju pa izpostavil, da je treba izkoristiti zagon, ki ga prinaša današnja odločitev Sveta EU.  

Premier je v govoru uvodoma izpostavil, da je Evropa na preizkušnji, kako bo naslovila zgodovinske izzive, s katerimi se sooča v obdobju po epidemiji covid in v času ruske agresije na Ukrajino. "Ta agresija ima, poleg vseh ostalih implikacij, izjemne posledice tudi na nas, vse državljanke in državljane Evropske unije, na gospodarstvo". Zato je po besedah dr. Goloba nujen skupni evropski odziv. 

Energetska kriza in z njo povezana ruska agresija na Ukrajino sta prizadeli tako evropske državljane kot gospodarstva držav članic. Premier poudarja, da je treba glede zajezitve cen plina storiti več in da je ta teden za dosego dogovora ključen. "Špekulantom, ki žanjejo koristi trga, moramo dati jasno sporočilo, da ne bomo dovolili, da za svoje dobičke uničijo našo konkurenčnost," je dodal. 

Po njegovem prepričanju je energetska kriza dobra priložnost za hitrejši prehod na obnovljive vire energije. Zeleni prehod je, tako dr. Golob, tudi edina pot do energetske neodvisnosti, zmanjšanja vpliva podnebnih sprememb in nižjih cen energije. Posebej je dr. Golob poudaril pomen spremenjenih prehranjevalnih navad in zdrave prehrane. Sedanji prehranski sistem je namreč popolnoma nevzdržen za našo prihodnost. "Graditi moramo na ozaveščanju, predvsem pa ljudem omogočiti dostop do bolj zdrave hrane," je pozval predsednik vlade.

Glede vladavine prava je dr. Golob izpostavil, da "vladavina prava ni nekaj, o čemer bi se pogajali, temveč nekaj, kar je treba udejanjiti". Posebej se je dotaknil boja proti sovražnemu govoru ter poslanke in poslance pozval k iskanju novih poti, kako se soočiti s tem pojavom. Po besedah dr. Goloba je nujno, da glede sovražnega govora vsi skupaj naredimo več. 

Pri vladavini prava je poudaril vlogo in pogum iranskih žensk, ki nenasilno protestirajo proti kršenju človekovih pravic. Poslanke in poslance je pozval, naj bodo glasni in jih pri njihovih prizadevanjih podprejo. 

V zadnjem delu govora se je predsednik vlade osredotočil na geostrateško delovanje EU. Pozdravil je podelitev statusa kandidatk za članstvo v Uniji Ukrajini in Moldaviji junija letos: "Širitveni proces je orodje, ki se ga v Sloveniji močno zavedamo, saj smo sorazmerno nova članica. Zelo dobro se spomnim upanja v boljšo prihodnost, ki nam jo je dajal širitveni proces. Zato razumem, kakšno upanje smo dali državljanom Ukrajine in Moldavije." Zavzel se je za enak pristop pri državah Zahodnega Balkana, zlasti pri BiH: "Delati moramo na tem, da naše sodržavljane iz Zahodnega Balkana prepričamo, da je njihovo mesto v EU. Slovenija je ponosna članica evropske družine in v veliko zadovoljstvo nam je, da bomo prihodnost s celotno Evropo lahko gradili skupaj!" Premier je prepričan, da je članstvo zahodnobalkanskih držav edina pot, ki bo vodila k miru in blaginji za vse prebivalke in prebivalce Evrope. 

Govor pred evropskimi poslanci je sklenil s tremi ključnimi zavezami: celovito izvajanje vladavine prava, polna podpora ukrajinskemu narodu in širitev EU na Zahodni Balkan. Naprej, Evropa!