Na tokratnem Svetu za kmetijstvo in ribištvo so ministri obravnavali tako ribiške kot tudi kmetijske točke. Velik poudarek v okviru kmetijskih točk je bil dan razpravi o razmerah na trgu v luči ruske invazije na Ukrajino. V svoji intervenciji je državni sekretar poudaril, da negotovosti, ki jih povzroča vojna v Ukrajini in posledično zvišanje cen surovin zelo vplivajo na kmetijstvo. Ministrom ostalih članic Evropske unije je predstavil tudi situacijo v slovenskem kmetijstvu: »Povečanje proizvodnih stroškov in bistvena rast odkupnih cen še vedno predstavlja velik izziv. Poraba mineralnih gnojil je manjša, saj kmetje zaradi visokih cen le teh dognojevanje načrtujejo spomladi. Z izzivom visokih cen energentov in repromateriala se srečujejo predvsem v živinorejskem sektorju, ki se sooča tudi s posledicami suše.« Poudaril je, da kmetje in živilsko predelovalna industrija kljub krizam in ob podpori skupne kmetijske politike še naprej zagotavljajo zadostno pridelavo zdrave in kakovostne hrane in tako prispevajo k zagotavljanju prehranske varnosti. Slovenija bi tudi podprla uvedbo izrednih ukrepov na ravni EU in uporabo kmetijske rezerve. Ob tem je dodal pomen nadaljnjega spremljanja trga in ustreznega ukrepanja. 

Druga pomembna točka, o kateri si razpravljali ministri, se je nanašala na izvajanje strateških načrtov skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027. V tem tednu bo Komisija potrdila še zadnji strateški načrt. Države, vključno s Slovenijo so sedaj osredotočene na sprejem nacionalne zakonodaj, vzpostavitev potrebnih administrativnih ter nadzornih sistemov s ciljem, da se z začetkom leta lahko začne izvajanje ukrepov Strateških načrtov. Državni sekretar dr. Krajčič je povedal, da si Slovenija prizadeva, da bo lahko zagotovila nemoteno izvajanje ukrepov v letu 2023. Ključni izzivi so vzpostavitev aplikacije za zbirne vloge, sistema za nadzor ter sistema za daljinsko zaznavanje. Dodal je, da se strateški načrt za zdaj ne bo spreminjal, bi pa lahko bilo to v prihodnje potrebno z vidika tehničnih in izvedbenih prilagoditev. Poleg tega je izpostavil nesorazmernost administrativnih bremen tako za kmete kot tudi za administracijo za večletne ukrepe pri prehodu iz sedanjega programskega obdobja v novo.

Pod točkami razno so ministri razpravljali o napredku pri predlogu Uredbe o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode. Državni sekretar je poudaril, da Slovenija predlog podpira in dodal, da predlog prispeva k tajnostni proizvodnji in izboljšuje položaj kmetov in skupin proizvajalcev geografskih označb.

V nadaljevanju so kmetijski ministri razpravljali tudi od ustreznosti Uredbe EU o dobrobiti živali. Dr. Darij Krajčič je poudaril, da Slovenija podpira poenotenje zakonodaje na ravni EU, kar bi zagotovilo usklajen pristop in izboljšalo konkurenčnost: »Ukrepi izvedeni samo na nacionalni ravni, bi povzročili nadaljnje izkrivljanje konkurence in neenake stopnje dobrobiti živali v državah članicah. Zato mora nadgradnja zakonodaje potekati v duhu sodelovanja in soglasja med državami članicami.« Pod točkami razno je predsedstvo predstavilo tudi napredek na področju uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Državni sekretar dr. Darij Krajčič se je Evropski komisiji zahvalil za izkazano pripravljenost do dialoga glede popolne prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih, predsedstvu pa za pripravljen sklep Sveta za dopolnitev ocene vpliva, ki pa bo sprejet predvidoma 19. 12. Izpostavil je, da so za Slovenijo ključna vprašanja nepopolne ocene vpliva, pristopa do občutljivih območij in metodologije izračuna ciljev za posamezne države članice. Ob tem je dodal: »Prehod na trajnostne sisteme pridelave hrane mora omogočati, da kmetijstvo opravlja svojo primarno vlogo, torej pridelava hrane in s tem prehranska varnost.«

Tokratni Svet za kmetijstvo in ribištvo se je začel že v nedeljo z obravnavo ribiških točk. Državni sekretar dr. Darij Krajčič je v svoji intervenciji pri obravnavi točke ribolovnih možnosti za leto 2023 za staleže rib v Sredozemskem in Črnem morju poudaril, da je za Slovenijo ključno, da predlog vključuje dovoljeno količino ulova sardele in sardona na ravni 300 ton letno, za pridnene staleže pa ostane na ravni do 3.000 dni letno. Ob tem je dodal: »Obe določbi sta nujni za ohranitev in trajnostni razvoj tradicionalnih vzorcev slovenskega ribištva in omogočata ohranjanje trajnostnih ravni staležev v severnem Jadranu.«. Dogovor o ribolovnih možnostih za Severno in Atlantsko morje ter Črno in Sredozemsko morje za prihodnje leto ter globokomorske staleže za prihodnji dve leti še ni bil dosežen.