Vlada je v mnenju med drugim pojasnila, da se vlada zaveda nadpovprečne obremenitve plač v Sloveniji, prve korake pri razbremenitvi pa skuša narediti že s to novelo Zakona o dohodnini. Glede spremembe ureditve sistema priznavanja normiranih odhodkov je vlada pojasnila, da se veljaven sistem kaže kot eden pomembnih generatorjev prekarnosti na trgu dela.

Če predlog novele ne bi bil sprejet, bi to med drugim pomenilo, da:

• se bo v obdavčitev po splošnih pravilih zaradi neuskladitve določbe zakona z novimi evropskimi kmetijskimi ukrepi všteval celoten znesek kmetijskih subvencij, kar pomeni, da bi se po novem v davčno osnovo in s tem v obdavčitev vštevalo več kot 100 milijonov evrov letno,
• mladi kmetje ne bodo deležni rešitve, po kateri se med podpore za vlaganja štejejo tudi podpore mladim kmetom za nakup deležev osnovnih sredstev ob prevzemu kmetije,
• kmetje ne bodo deležni oprostitve za podpore za zavarovalne premije,
• cenzus za dodatno splošno olajšavo se s trenutnih približno 13.700 evrov ne bi dvignil na 16.000 evrov v letu 2023, kar je pomembno za najbolj ranljivo skupino davčnih zavezancev,
• mladi do 29. leta ne bodo deležni dodatne olajšave v višini 1300 evrov.

Davčni sistem mora biti kar se da pregleden in predvidljiv, zato je pomembno, da so zakoni na davčnem področju pravočasno uveljavljeni. To omogoča davčnim zavezancem, da se na spremembe zakonskih podlag lahko pravočasno pripravijo, je še pojasnila vlada.

Vir: Ministrstvo za finance