Projekt je bil vzpostavljen, ker se sistem javnega naročanja v Sloveniji sooča z izzivi, povezanimi z uporabo postopkov s pogajanji brez predhodne objave in majhnim številom ponudnikov v postopkih javnega naročanja – v postopkih naročnik na primer pogosto prejme le eno ponudbo.

Predstavitev udeležencem v projektu

Izsledki so bili danes predstavljeni deležnikom, ki so sodelovali v analizi tega projekta. Državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Jure Trbič se je v uvodu predstavnikom Generalnega direktorata za podporo strukturnim reformam (angleško The Directorate-General for Structural Reform Support – DG REFORM) zahvalil za vso pomoč in podporo pri izvedbi projekta in pri prizadevanjih Slovenije na področju javnega naročanja. »Slovenski sistem javnega naročanja postaja vse pomembnejši, skoraj 15 % bruto družbenega proizvoda porabijo javni naročniki na trgu javnega naročanja, zato so strateške politike, kot je trajnostno, socialno odgovorno in inovativno naročanje, zelo pomembne. Čeprav imamo enega najbolj transparentih in digitaliziranih sistemov, je pred nami še kar nekaj dela, saj moramo izboljšati predvsem področje konkurenčnosti,« je na začetku dogodka poudaril državni sekretar Trbič.

Udeležence je pozdravil tudi vodja enote za Upravljanje in javno upravo pri DG REFORM Danielle Dotto in poudaril pomembnost projekta: »Projekt je bil zelo pomemben in je za nas pomenil precejšen izziv tako zaradi časovnega pritiska kot vsebinskih izzivov. A naredili smo precej več kot le zadostili minimalnim zahtevam in dosegli zahtevani mejnik. V projektu smo se posvetovali s številnimi deležniki, da bi v celoti razumeli situacijo in počasi zgradili podporo predlogom,« je povedal in dodal, da je nekatere predloge Ministrstvo za javno upravo že implementiralo kot rešitve. »Četudi današnja predstavitev pomeni konec projekta, ne pomeni tudi konca sodelovanja med Evropsko komisijo in Ministrstvom za javno upravo. Namreč, že snujemo nov projekt, kot nadaljevanje zaključenega projekta, ki bo lahko dodatno naslovil izzive javnega naročanja z vidika konkurenčnosti, tudi na lokalni ravni, vključno s promocijo in pilotnimi projekti skupnega javnega naročanja,« je zaključil Dotto.

Namen in rezultati projekta

Splošni namen projekta tehnične podpore je bil identificirati ukrepe, ki bodo dolgoročno vplivali na konkurenčnost na trgu javnih naročil in zmanjšali delež postopkov z eno prejeto ponudbo. Ključni dejavnik uspeha je doseganje zavezanosti in sodelovanja deležnikov pri uvedbi izbranih reform z dolgoročnimi pozitivnimi učinki, ki bodo prispevali k izvajanju nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). V zvezi z reformo sistema javnega naročanja je v NOO določenih 6 mejnikov in ciljev, med katerimi so spremembe Zakona o javnem naročanju, zmanjšanje števila postopkov s pogajanji brez predhodne objave in oddaja poročila z oceno in priporočili, ki je bil v okviru projekta tehnične podpore Evropski komisiji predložen julija 2022.

Rezultat projekta tehnične podpore so bile prilagojene rešitve, ki naslavljajo specifične izzive v slovenskem sistemu javnega naročanja. V izvajanje projekta so bili prek spletnih anket, strukturiranih razgovorov in posvetovalnih delavnic vključeni deležniki tako iz javnega kot zasebnega sektorja. Ključni deležniki, s katerimi smo se posvetovali v okviru posvetovalnih delavnic, so bili Državna revizijska komisija, Javna agencija za varstvo konkurence, Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče. V projektu, ki je trajal sedem mesecev, je nastalo pet ključnih končnih dokumentov, ki za reševanje izzivov v slovenskem sistemu javnega naročanja vključujejo različne pristope, metode, rešitve in najboljše prakse iz sistemov javnega naročanja drugih držav članic Evropske unije. Na podlagi teh dokumentov bodo izbrani najpomembnejši ukrepi oziroma reforme, ki bi lahko prispevale k povečanju učinkovitosti in uspešnosti sistema javnega naročanja, predvsem s ciljem zmanjšanja števila primerov z eno oddano ponudbo in deleža postopkov s pogajanji brez predhodne objave.

Poleg predloga spremembe Zakona o javnem naročanju (ZJN-3D), ki ga je Vlada Republike Slovenije potrdila pretekli teden, Ministrstvo za javno upravo pripravlja še vrsto dodatnih ukrepov, ki bodo naslovili izzive konkurenčnosti: od nedavno pripravljenega kompetenčnega modela do digitalne preobrazbe javnega naročanja. Pilotni projekt Evropske komisije pa je še v dodatno pomoč pri reševanju vseh izzivov na področju javnega naročanja.