»Za nas je zahodnobalkanska pot najpomembnejša, letos beležimo povečanje števila nezakonitih prehodov meje po tej poti,« je v izjavi za javnost dejala ministrica. Večina migrantov po zahodnobalkanski poti potuje prek Srbije, Madžarske proti Avstriji in v druge države EU. Del poti tega migracijskega vala gre seveda tudi preko Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Slovenije in naprej. »Ob tem dodajamo, da je Slovenija izrazito tranzitna država, kar pomeni, da migranti ne ostajajo v Sloveniji,« je povedala ministrica.

»Ko govorimo o migracijah, gre za stalen izziv, ki od vseh nas zahteva enotne, trajne rešitve, ki izhajajo predvsem iz odpravljanja vzrokov za migracije v vseh državah izvora. Zato sem že pred časom pozvala Evropsko komisijo, da pogledamo, kaj lahko kot EU storimo v državah izvora glede spoštovanja človekovih pravic, razvojne pomoči in preprečevanja tihotapstva,« je poudarila ministrica. Te trajne rešitve morajo zajeziti kakršen koli dejavnik potega, ki vodi ljudi v nevarnost. »Rešitve morajo temeljiti na varnih, zakonitih poteh in solidarnosti,« je še poudarila ministrica.

V ospredju današnje razprave je bil tudi akcijski načrt za Zahodni Balkan, ki govori o tem, da se spodbuja uskladitev vizumske politike držav Zahodnega Balkana z režimom EU, o čemer so ministri razpravljali že na zadnjem srečanju oktobra v Luksemburgu. Srbija je za državljane Burundija in Tunizije to že storila, do konca leta pa se to pričakuje tudi za Indijo.

Naslednja pomemba naloga je krepitev upravljanja meja, to pomeni izpolnitev polnega mandata Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) na zunanjih mejah in sklenitev statusnih sporazumov. Pred kratkim je bil tak sporazum podpisan s Severno Makedonijo. Pomembna je tudi napotitev Frontexovega osebja v države Zahodnega Balkana. Ob tem je ministrica dejala tudi, da v Severno Makedonijo na mejo z Grčijo tudi Slovenija vsak mesec napoti novo skupino policistov.

Po besedah ministrice je bistveno tudi dejansko izvajanje vračanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo in niso upravičeni do mednarodne zaščite, seveda ob spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »Ob tem je pomembna tudi sklenitev morebitnih novih sporazumov za namen vračanja v države Zahodnega Balkana in nato v države izvora,« je še dejala ministrica.

Eden večjih izzivov pri upravljanju migracij trenutno predstavlja tihotapljenje migrantov in trgovine z ljudmi. Ta pereč izziv smo prejšnji teden v Sloveniji obravnavali na srečanju šefov policij Brdo procesa. Kot ključnega pomena za preprečevanje delovanja in širjenja teh kriminalnih mrež sta bili prepoznani predvsem izmenjava informacij ter sodelovanje med varnostnimi organi s podporo Europola. Slovenska policija je sicer zelo uspešna, samo letos je prijela 234 tihotapcev, sodelovala pa je tudi pri večji akciji z drugimi državami članicami pod okriljem Evropskega policijskega urada (Europol).

Ministrica je poudarila tudi, da slovenska policija redno spremlja gibanje migracij in prilagaja svoje aktivnosti za zagotavljanje varnosti za vse. »Na Ministrstvu za notranje zadeve in v slovenski policiji pa v zadnjih mesecih intenzivno delamo skupaj tudi z državami na zahodnobalkanski poti in vsemi sosednjimi državami in krepimo mednarodno sodelovanje.«

Evropska komisija je pred časom napovedala pripravo 30-milijonskega projekta za pomoč v predpristopnih aktivnostih IPA (angleško Instrument for Pre-acsesion Assistance) za Zahodni Balkan, ki je namenjen preprečevanju tihotapcev in organiziranemu kriminalu, kar je ministrica podprla. »Podpiramo pa tudi izboljšanje azilnega sistema, da ljudje čim prej pridejo za mednarodne zaščite, če so do nje upravičeni,« je sklenila ministrica.