Odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi v čebelarskem sektorju

Vlada je izdala Odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi v čebelarskem sektorju.

V zadnjem letu so se stroški v kmetijski proizvodnji iz različnih vzrokov (zvišanje cen zemeljskega plina, vojna v Ukrajini in podobno) močno zvišali. Primerjava stroškov sladkorja za leto 2021 in začasnih podatkov za leto 2022 iz ocen Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), Evropskega statističnega urada (v angleščini EUROSTAT), Strokovne skupine za sladkor pri Evropski uniji (EU) in analiz trga kažejo, da so se stroški pridelave medu za leto 2022 povečali. Podobno so se povečali stroški preseljevanja čebeljih družin zaradi višjih cen energentov.

Finančno nadomestilo se izplača samo za tiste čebelarje in njihove čebelje družine, ki so vpisani v centralni register čebelnjakov na dan 20. avgust 2022 in so imeli na dan 31. oktober 2021 v registru čebelnjakov prijavljene najmanj štiri čebelje družine. Ta datum glede prijavljenih čebeljih družin se upošteva kot zadnje sporočeno število čebeljih družin v čebelnjakih, ki ga je upravičenec v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje čebelnjakov in stojišč, sporočil do 1. decembra 2021 za stanje na dan 31. oktober 2021.

Finančno nadomestilo bo znašalo 10 evrov na čebeljo družino in se izplača samo čebelarjem, ki prejmejo vsaj 40 evrov podpore. Omejitev skupnega izplačila na največ 62.000 evrov, ki je določena v Začasnem okviru, pa zniža izplačila največjim prejemnikom.

Za ukrep bo namenjenih 1,96 milijona evrov, ki se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

Dopolnitev Zakona o divjadi in lovstvu

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o dopolnitvi Zakona o divjadi in lovstvu ter ga predloži v obravnavo in sprejetje po skrajšanem zakonodajnem postopku Državnemu zboru RS.

Glavni cilj dopolnitve tega predloga zakona je omogočiti nemoteno izvajanje nalog javne službe trajnostnega upravljanja divjadi v loviščih s posebnim namenom (LPN), ki so določene v Zakonu o divjadi in lovstvu . Poglavitna rešitev je ohranitev LPN Prodi Razor tudi od 1. Januarja 2023, in sicer z istim upravljavcem.

Odlok o finančni pomoči zaradi izpada krme leta 2022

Vlada je izdala Odlok o finančni pomoči zaradi izpada krme leta 2022, ki se objavi v Uradnem listu RS. Predpis je podlaga za izvedbo finančne pomoči kmetijskim gospodarstvom, ki se ukvarjajo z živinorejsko proizvodnjo in so utrpela izpad krme zaradi suše leta 2022. Odlok se izvaja v skladu z Uredbo Komisije (EU) o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju.

Zaradi suše leta 2022 je v živinorejski proizvodnji prišlo do zmanjšanja krme za živali in posledično do izpada dohodka, saj morajo kmetijska gospodarstva manjkajočo krmo dokupiti. Odkupna cena krme se je zaradi nihanj cen na trgu leta 2022 zvišala za okoli 30 odstotkov. Izpad krme in dvig cene krme na trgu, ki jo morajo kmetijska gospodarstva dokupiti, lahko privedejo do zmanjšanja staleža živali (tudi osnovne črede) in posledično finančne krize kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo, zato je izplačilo pomoči še leta 2022 izrednega pomena.

Oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi suše leta 2022 na kmetijskih kulturah, ki so namenjene prehrani živali, je 17. novembra  letos pregledala in potrdila Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Ocena škode znaša 89.855.310,72 evra.

Namen ukrepa je omejitev gospodarske škode in zagotovitev stabilnih razmer na kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo z živinorejo in ki so utrpela izpad krme zaradi suše leta 2022.

Cilj ukrepa je dodelitev finančne pomoči tistim kmetijskim gospodarstvom, ki se ukvarjajo z živinorejsko proizvodnjo, ki sami pridelujejo krmo za živino in ki so morali zaradi izpada pridelka zaradi suše leta 2022 krmo dokupiti.

Do finančne pomoči je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki se ukvarja z živinorejsko proizvodnjo in je utrpel izpad krme zaradi suše leta 2022 ter izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči po odloku.

Finančna pomoč za kmetijska gospodarstva, ki imajo v reji 2 GVŽ, povprečno obtežbo 0,9 GVŽ na hektar in kmetijske površine, na katerih:

• gojijo deteljno travne mešanice, deteljo, travno deteljne mešanice, pašno kosni travnik, planinski pašnik, trajni travnik – dvokosni, trajni travnik – tri in večkosni, trajni pašnik – sveže, lucerno in travniške sadovnjake in na katerih je poškodovanost:
• nad 60 odstotkov znaša 38,00 evra,
• od 30 do 60 odstotkov znaša 19,00 evra.
• gojijo koruzo v zrnju, koruzno silažo, krmno ogrščico, krmno peso, krmno repo, krmno repico, krmni bob, krmni grah, krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje in na katerih je poškodovanost:
• nad 60 odstotkov znaša 95,00 evra,
• od 30 do 60 odstotkov znaša 47,50 evra.

Za izračun GVŽ se upoštevajo naslednje vrste rejnih živali: govedo, drobnica, kopitarji in prašiči.

Najnižji znesek dodeljene finančne pomoči znaša 100 eurov na upravičenca.

Za izvedbo odloka bodo v letošnjem letu zagotovljena sredstva v višini do 4.500.000 evrov.

Imenovanje nacionalnega koordinatorja za hrano

Vlada se je v okviru izvajanja Strategije načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 seznanila z imenovanjem Nataše Fidler Mis za nacionalno koordinatorko za hrano.

S sprejetjem strategije EU „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem smo se namreč zavezali trajnostni in zdravi proizvodnji hrane ter ciljem iz evropskega zelenega dogovora s področja podnebja, biotske raznovrstnosti, ničelnega onesnaževanja in javnega zdravja. Za uspešno transformacijo kmetijstva v trajnostni prehranski sistem, ki bo hkrati bolj odporen na krize sta namreč ključni tudi vse-vladna in družbena podpora temu prehodu. Zato je koordinator zdrave in trajnostne pridelave hrane pomemben mehanizem za pospešitev želene transformacije.

Področje delovanja nacionalnega koordinatorja za hrano med drugim obsega:

• pripravo predloga nadgradnje politik in strateških dokumentov na področju prehranske, zdravstvene, okoljske in kmetijske politike, ki temeljijo na trajnostnem načinu prehranjevanja, s poudarkom na uživanju polnovredne, okolju in podnebju prijazne hrane, proaktivni podpori načelom samooskrbe, pridelavi trajnostnih kmetijskih pridelkov ter varovanju okolja;
• prestrukturiranje kmetijskega sektorja z namenom racionalnejše in učinkovitejše rabe kmetijskih zemljišč, ki je prilagojeno geografskim posebnostim posameznih zemljišč, pričakovanim podnebnim spremembam ter pridelavi trajnostnih in polnovrednih kmetijskih pridelkov;
• načrtovanje finančnih spodbud na področju kmetijstva, ki bodo pospeševale trajnostno bolj sprejemljive oblike kmetijstva, pridelavo rastlinske hrane in nadomeščanje pridelovalnih vrst z namenom uporabe za človeško prehrano, spodbujanje mladih prevzemnikov kmetij za tovrstno obliko kmetovanja;
• pripravo zelene davčne reforme z vidika vsebin, ki spadajo v delokrog koordinatorja;
• dopolnitev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN) z vidika vsebin, ki spadajo v delokrog koordinatorja;
• posodobitev nacionalnih prehranskih smernic, ki bodo sledile zdravstvenim in sodobnim trajnostnim dognanjem;
• osveščanje javnosti o potrebi po spremembi prehranjevalnih navad zaradi okoljskih, podnebnih in zdravstvenih vidikov;
• implementacijo podnebnih smernic s poudarkom na trajnostni prehrani, zmanjšanju odpadkov in embalaže;
• zmanjšanje zavržene hrane;
• večji poudarek izobraževanju in usposabljanju o trajnostni prehrani na vseh nivojih;
• oglaševanje in promocijo prehranskih izdelkov, ki temeljijo na trajnostni pridelavi in posodobljenih nacionalnih prehranskih smernicah;
• vključevanje trajnostnih, okoljskih in prehranskih tem v vse segmente komuniciranja.