Skoči do osrednje vsebine

Poslanica predsednika vlade ob dnevu Rudolfa Maistra

Veliko je vojakov. In veliko je pesnikov. Malo pa je vojakov, ki so tudi pesniki. Že samo zato bi si general Rudolf Maister zaslužil naš spomin. A bil je še toliko več. Tako kot je pod imenom Vojanov umel sukati pero, je znal vihteti tudi meč. Bil je torej ne le človek besed, ampak predvsem mož dejanj. Brez njega naša severna meja ne bi bila tam, kjer je – če sploh.

V zgodovini so trenutki, ko tisto, kar je bilo prej nepredstavljivo, nenadoma postane neizbežno. To vsekakor velja za razpad Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne. Zato temu času pravimo prevratno obdobje. Na razvalinah nekdanjega habsburškega cesarstva so začele nastajati nove države. Njihove meje pa niso bile določene. Treba si jih je bilo šele izboriti.

Na srečo je bil v tistih prelomnih dneh v poveljstvu meljske vojašnice zavedni slovenski častnik iz Kamnika. Ta ni le zavrnil poskus nemškega občinskega sveta, da bi Maribor z okolico priključil Nemški Avstriji, ampak je lastnoročno prevzel nadzor nad mestom in vso Spodnjo Štajersko. Obenem je razglasil mobilizacijo in s tem ustanovil prvo redno slovensko vojsko.

Dan generala Maistra obeležujemo 23. novembra ravno zato, ker je takrat leta 1918 ta vojska na njegov ukaz razorožila nemško varnostno stražo. Tako je Maribor ohranil slovenstvu. Vendar pa se ni ustavil pri tem, ampak je udaril še na sever, da vzpostavi narodnostno pravično mejo. Kot pravi v eni od svojih pesmi, da "gremo skupaj čez Šentvid med brate našo Zilo pit".

Danes so drugačni časi. Skupaj s sosedi živimo v Evropski uniji, kjer je slovenščina eden od uradnih jezikov. Vseeno pa se na ta dan velja spomniti nekaterih resnic. Na primer, kako je naša usoda na koncu odvisna od vsakega od nas. In kako so bili med nami posamezniki, ki so jo znali vzeti v svoje roke. Generala Maistra se zato le spominjajmo. Predvsem pa ga poskušajmo živeti.

Slovenkam in Slovencem čestitam ob dnevu Rudolfa Maistra.