Skoči do osrednje vsebine

Državna sekretarka Buzeti na Dnevu shem kakovosti pozvala k oblikovanju verig proizvajalcev

Državna sekretarka Tatjana Buzeti se je danes udeležila Dneva shem kakovosti, ki ga tradicionalno organizira Čebelarska zveza Slovenije (ČZS). Vsebina dogodka je bila osredotočena na evropske sheme kakovosti, kot so zaščitena označba porekla (ZOP), zaščitena geografska označba (ZGO) ter zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP).

Dan shem kakovosti je uvod ČZS v obeleževanje dneva slovenske hrane, ki poteka tretji petek v novembru (letos 18. november), ko bo letos že dvanajstič potekal Tradicionalni slovenski zajtrk.

Državna sekretarka Tatjana Buzeti na Dnevu shem kakovosti

Državna sekretarka Tatjana Buzeti na Dnevu shem kakovosti | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

1 / 3

Sheme kakovosti so namenjene kmetijskim pridelkom in živilom s posebnimi lastnostmi oziroma značilnostmi, ki so lahko posledica vpliva geografskega območja, na katerem so proizvedeni, načina pridelave ali predelave, tradicionalnih receptov ali postopkov ali pa presegajo predpisano kakovost, pogoje glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja. Kmetijski pridelki in živila iz shem kakovosti so proizvedeni po natančno predpisanih postopkih, njihovo proizvodnjo pa dodatno kontrolirajo certifikacijski organi. S shemami kakovosti se ustvarjajo pogoji, ki krepijo zaupanje potrošnikov v doma pridelano in predelano hrano.

Državna sekretarka Tatjana Buzeti je uvodnem nagovoru povedala, da slovenski kmetje, pridelovalci in predelovalna industrija, vključno z dopolnilnimi dejavnostmi, ponujajo številne izdelke iz različnih evropskih in nacionalnih shem kakovosti. Trenutno imamo kar 27 pridelkov in živil zaščitenih pri Evropski komisiji, od tega 10 z zaščiteno označbo porekla, 13 z zaščiteno geografsko označbo in 4 kot zajamčena tradicionalna posebnost. Pestrost pridelkov in živil je izjemna, od mesnih, mlečnih izdelkov do medu, olj, čebule, hmelja, pekarskih izdelkov, jajc. Poleg tega se vse bolj uveljavljajo tudi druge sheme, kot so ekološka pridelava, integrirana pridelava, in Izbrana kakovost.

Evropska komisija je pred slabim mesecem dni (28. oktobra) odobrila Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo. Ta nacionalni strateški načrt je ključen programski dokument za izvajanje skupne kmetijske politike v naslednjem programskem obdobju. Z njegovim izvajanjem bomo v naslednjem programskem obdobju sledili ciljem prehranske varnosti, predvsem z vidika  trajnostnega razvoja kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja. »V strateškem načrtu bomo posebne podpore namenili tudi intervencijam so izboljšanje prepoznavnosti proizvodov iz shem kakovosti, boljšo informiranost o ponudbi proizvodov iz shem kakovosti med potrošniki in promocijo proizvodov iz shem s strani proizvajalcev ter intervencijam za izboljšanje dodane vrednosti kmetijskih in živilskih proizvodov. Vse to bo prispevalo k izboljšanju dohodkovnega položaja kmetij, k izboljšanju položaja kmetov v vrednostni verigi, boljšemu vključevanju v agroživilske verige in s tem povečanjem konkurenčnosti agroživilskega sektorja.«

Državna sekretarka je izpostavila tudi letošnjo splošno promocijo zaščitenih (treh) EU shem kakovosti (ZOP, ZGO in ZTP), ki jo je moč v tem obdobju spremljati v medijih. Cilj kampanje je najprej povečati prepoznavnost teh zaščitenih shem kakovosti in njihovih označb, v drugi fazi pa tudi povečati razumevanje vsebine zaščitenih shem kakovosti in percepcijo, da so živila z označbami teh treh shem lokalna, kakovostna, povezana z našo tradicijo ter da bodo potrošniki z nakupom le-teh podpirali lokalne kmete in razvoj podeželja. »Poudarjam pa, da je pri promocijskih aktivnostih potrebno vztrajati več let, preden bomo dosegli željeni učinek, torej, da bo potrošnik sposoben izbirati hrano po svojem prepričanju. Promocije, ki smo jih začeli pred leti, so že vplivale na trend, ko slovenski potrošniki vse pogosteje prepoznavajo in kupujejo slovenske izdelke.«

Boštjan Noč je kot predsednik ČZS in Konzorcija evropsko zaščitenih slovenskih živilskih pridelkov in izdelkov izpostavil nujnost promocije oziroma prepoznavnosti shem kakovosti, aktivnosti proti zavajanju glede shem kakovosti ter nujnost povezovanja med različnimi deležniki oziroma sektorji. Napovedal je tudi pobudo Vladi, da dan slovenske hrane preraste v teden slovenske hrane.

Marko Majer iz družbe Bureau Veritas je predstavil postopke certificiranja zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil, predvsem iz vidika priložnosti, ki jih je možno s certificiranjem proizvodov pridobiti.

Adrijana Bezeljak iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je predstavila promocijsko kampanjo shem kakovosti ZGP, ZGO in ZTP za leti 2022-2023, njene cilje in izzive, ciljne skupine promocijske kampanje, faze komuniciranja (časovnico in glavne poudarke), ključna sporočila, finančni okvir promocijske kampanje ter idejno zasnovo same kampanje.

Dogodku je sledila novinarska konferenca, na kateri so sodelujoči – državna sekretarka Tatjana Buzeti, predsednik ČZS Boštjan Noč ter Marko Majer iz družbe Bureau Veritas iz različnih vidikov osvetlili pomembnost prihajajočega dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Na novinarski konferenci je na pobudo ČZS 11 organizacij podpisalo pobud Vladi RS, da se dan slovenske hrane podaljša v teden slovenske hrane.