Slovenski regionalno razvojni sklad bo povečal obseg razpisanih sredstev

Na seji vladnega odbora za gospodarstvo je vlada sprejela spremembe in dopolnitve Poslovnega in finančnega načrta Slovenskega regionalno razvojnega sklada za leti 2022 in 2023. Slovenski regionalno razvojni sklad bo povečal obseg razpisanih sredstev za vse štiri programe, to so podjetništvo, kmetijstvo in gozdarstvo, neprofitne organizacije ter lokalne skupnosti in drugi deli javnega sektorja. Razpisana sredstva se bodo v letih 2022 in 2023 povečala v skupni vrednosti 20 milijonov evrov. Sklad bo sredstva namenil za spodbujanje digitalnega in zelenega prehoda, cilj je zmanjšati razvojne razlike med regijami.

Povečanje razpisanih sredstev v obliki posojil bo omogočilo več sklenjenih pogodb in njihovo večjo vrednost, deloma že v letu 2022, večinoma pa od začetka leta 2023. V letu 2022 se načrtovana realizacija podpisanih pogodb povečuje s 40 milijonov na 45 milijonov evrov, v letu 2023 pa s 40 milijonov na 55 milijonov evrov.

Sklad spodbude podeljuje na podlagi poslovnega in finančnega načrta za leti 2022 in 2023. Zaradi hitrih sprememb v gospodarskem okolju Slovenije in v širšem geopolitičnem prostoru se spreminjajo tudi potrebe po finančnih sredstvih za pokrivanje razvojnih vrzeli pri subjektih regionalnega razvoja. Zato je sklad pripravil spremembe in dopolnitve poslovnega in finančnega načrta za leti 2022 in 2023. Vir za povečanje obsega načrtovanih sredstev sklada bo vplačilo namenskega premoženja iz proračuna v kapital sklada v višini 20 milijonov evrov (po 10 milijonov v letih 2022 in 2023).

Sklad je javna finančna institucija Republike Slovenije, ki ima pomemben vpliv na spodbujanje skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Pri oblikovanju finančnih programov in instrumentov se navezuje na državne strategije ter politike regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Namen njegovega delovanja je zmanjševanje razvojnih razlik med posameznimi regijami oziroma območji ter trajnostno uravnoteženi razvoj Slovenije.

Vlada soglašala z amandmaji k noveli zakona o preprečevanju pranja denarja

Na seji odbora je vlada soglašala s predlogom amandmajev k noveli Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Amandmaji vključujejo večinoma redakcijske popravke, v njih so upoštevane pripombe in predlogi zakonodajno-pravne službe državnega zbora.

Vlada v veljavni načrt razvojnih programov uvrstila nakup carinske opreme

Na odboru je vlada v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025 uvrstila nov projekt »Nakup opreme za mejne prehode«, namenjen je Finančni upravi Republike Slovenije.

Evropska komisija je oktobra 2021 objavila razpis za dodelitev sredstev iz instrumenta za opremo za carinske kontrole, ki nudi finančno podporo državam članicam za nakup kontrolne opreme za carinske mejne prehode in carinske laboratorije. Cilj podpore je zagotoviti ustrezno opremljenost mejnih prehodov in carinskih laboratorijev ter s tem prispevati k izboljšanju navedenih kontrol za zaščito finančnih, gospodarskih in drugih interesov Evropske unije.

Finančna uprava Republike Slovenije za leto 2023 načrtuje črpanje sredstev iz navedenega programa. Ocenjena vrednost projekta je 1.029.469 evrov, od tega 675.062 evrov financira Evropska unija, preostanek v višini 354.407 evrov pa se financira iz državnega proračuna.

Vlada projekt »Tehnična pomoč za implementacijo projektov IPE 2022–2024 – Slovenija« uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025

Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je vlada projekt »Tehnična pomoč za implementacijo projektov IPE 2022–2024 – Slovenija« uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025. Tehnična pomoč se nanaša na podporo Unije ministrstvu za infrastrukturo za uspešno izvajanje in učinkovito upravljanje infrastrukturnih investicijskih projektov za obdobji 2014–2020 in 2021–2027, ki se izvajajo na vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T), ki poteka na ozemlju Republike Slovenije.

Sredstva so namenjena za izvedbo petih delovnih paketov (WP), ki se nanašajo na promocijo programa IPE 2, razširjanje informacij zainteresirani strokovni javnosti ter pregled in spremljanje projektov na razpisih 2022–2024 (WP1), na tehnično spremljanje projektov iz obdobja 2014–2020 in finančni nadzor nad njimi (WP2), na aktivnosti ministrstva glede vključevanja pri usklajevanju delovnih načrtov ter na poročanje o uvedbi jedrnih koridorjev TEN-T (za Slovenijo koridorja Baltik–Jadran in sredozemski koridor), na ERTMS in pomorske avtoceste (WP3), aktivno sodelovanje v izvršilnih odborih za štiri železniške tovorne koridorje (mediteranski, baltsko-jadranski, alpsko-zahodnobalkanski, jantarni) ter na aktivnosti za razvoj IT-rešitve za vzpostavitev informacijskega sistema za zagotavljanje avtomatiziranega prenosa podatkov o TENT-T prometni infrastrukturi v zbirko TENTec, ki jo upravlja Evropska komisija.

Sloveniji pripada upravičeni del v višini 1.389.212 evrov sredstev EU, poleg tega mora ministrstvo za infrastrukturo zagotoviti določeni del lastne udeležbe (kot neupravičeni del sredstev DDV) v višini 111.043,90 evra. Skupna vrednost projekta tako znaša 1.500.255,90 evra. Projekt bo veljaven 36 mesecev.

Vlada uvrstila več projektov s področja javne železniške infrastrukture v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025

Vlada je na odboru v veljavni načrt razvojnih programov uvrstila tudi več projektov s področja javne železniške infrastrukture. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je v skladu z Zakonom o železniškem prometu med drugim pristojna tudi za opravljanje nalog razvoja javne železniške infrastrukture, strokovno-tehničnih, organizacijskih, razvojnih in upravnih nalog s področja gradenj in nadgradenj javne železniške infrastrukture ter tudi za financiranje obveznih gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa.

Vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture je obvezna gospodarska javna služba, ki se izvaja na podlagi Zakona o železniškem prometu in Uredbe o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture. Gospodarsko javno službo opravlja upravljavec na podlagi pogodbe o opravljanju gospodarske javne službe.

Za povračilo stroškov, ki so jih imeli prevozniki zaradi ovir v prometu, do katerih je prišlo zaradi izvajanja investicijskih del (gradenj in nadgradenj) na javni železniški infrastrukturi v letu 2022 z namenom razvijanja in širitve povezovanja slovensko-italijanskega železniškega sistema ter zagotavljanja varnosti železniškega prometa, se v veljavni načrt razvojnih programov uvrsti več projektov s področja železniške infrastrukture (seznam je dosegljiv na ministrstvu za infrastrukturo).

Nujnost izvedbe obnovitvenih del je pogojena z infrastrukturno dotrajanimi odseki železniških prog, kar se kaže v dotrajanosti materialov zgornjega ustroja kot uničena in zdrobljena tirna greda, na več mestih so blatna mesta, kar vpliva na stabilnost tira, in podobno. Sanacija objektov z izvedbo rednih vzdrževalnih del zaradi dotrajanosti ni več mogoča, na posameznih mestih je potrebna celovita sanacija zgornjega in spodnjega ustroja. Za zagotavljanje varnosti železniškega prometa je treba stanje objektov čim prej sanirati, v nasprotnem primeru bo treba uvesti ukrepe za vpeljavo počasne vožnje oziroma obravnavani odsek in tir zapreti za odvijanje železniškega prometa. Na omrežju železniških prog v Republiki Sloveniji je namreč še vedno veliko nenadgrajenih in neobnovljenih odsekov prog, njihovo stanje pa se zaradi pretečenih normalnih eksploatacijskih dob hitro poslabšuje. Na podlagi zagotavljanja proračunskih finančnih sredstev na področju investicijskega vzdrževanja javne železniške infrastrukture bodo objekti zgornjega in spodnjega ustroja železniških prog ter naprave SV, TK in EE ostale na ravni, ki še zagotavlja varnost in urejenost železniškega prometa.

Vlada odprla nove proračunske postavke za omilitev posledic draginje

Na odboru za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije v finančnem načrtu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport odprla tri nove proračunske postavke, na katerih bo zagotovila sredstva za ukrepe za omilitev posledic in vpliva draginje za učence, dijake in študente.

Z Zakonom o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju so bili sprejeti ukrepi za omilitev posledic in vpliva draginje, predvsem rasti cen prehrambnih izdelkov ter energentov, za zagotovitev izboljšanja socialne varnosti ranljivih skupin. Zakon določa, da se cena malice za učence in dijake v šolskem letu 2022/2023 ne zviša in ostane na višini, določeni za šolsko leto 2021/2022, šolam pa se iz državnega proračuna zagotovijo dodatna sredstva za pripravo malice.

Poleg tega zakon določa, da dijaki in študenti v šolskem letu 2022/2023 plačujejo oskrbnino v dijaškem domu v višini izhodiščne cene, kot je veljala v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. avgusta 2022. Če je dijaški dom v šolskem letu 2021/2022 določil nižjo dejansko ceno oskrbnine od izhodiščne cene, plačujeta dijak in študent v šolskem letu 2022/2023 oskrbnino v višini nižje dejanske cene. Za kritje razlike do dejanskih stroškov oskrbnin in za nemoteno izvajanje javne službe se dijaškim domovom v šolskem letu 2022/2023 iz državnega proračuna zagotovijo dodatna sredstva. 

Glede bivanja študentov zakon določa, da se za študijsko leto 2022/2023 določi cena bivanja z dodeljeno subvencijo v javnih študentskih domovih, javnih dijaških domovih in zasebnih študentskih domovih v višini, kot je bila določena na dan 1. junija 2022. Za kritje razlike do dejanskih stroškov bivanja in za nemoteno izvajanje javne službe se domovom v šolskem letu 2022/2023 iz državnega proračuna zagotovijo dodatna sredstva.

Finančne posledice zakona so ocenjene na dobre štiri milijone evrov v letu 2022 in dobrih štirinajst milijonov evrov v letu 2023.

V veljavni načrt razvojnih programov dva dodatna projekta Slovenske vojske

Odbor za državno ureditev in javne zadeve je danes v dokončni obravnavi potrdil uvrstitev dveh projektov Slovenske vojske v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025. Gre za projekta »Nadgradnja zrakoplovov Slovenske vojske« in »Nakup brezpilotnih letalnikov BELIN-V«.

V okviru projekta »Nadgradnja zrakoplovov Slovenske vojske« namerava investitor z vgradnjo navigacijsko-komunikacijske opreme zamenjati tehnološko zastarelo opremo ter s tem povečati uporabnost in varnost letenja ter zagotavljati operativnost zrakoplovov. Projekt zajema izvedbo nadgradnje radijskih sredstev v letalih pilatus PC-9M, končal pa se bo predvidoma v letu 2023. Vrednost projekta je 1,18 milijona evrov z davkom na dodano vrednost.

Projekt »Nakup brezpilotnih letalnikov BELIN-V« predvideva nakup dveh brezpilotnih letalnih sistemov (BLS) BELIN-V, s čimer bo izboljšana operativnost taktičnih enot BLS, učinkovitost izvajanja operativnih nalog, vojaškega izvidovanja in opazovanja ter nadzora iz zraka z BLS. Cilji investicije so zagotavljanje izvidniške zmogljivosti Slovenske vojske, večja operativnost vojaških taktičnih enot in možnost povečanja zmogljivosti sodelovanja oziroma podpore Slovenske vojske drugim državnim organom v primeru naravnih nesreč. Izhodiščna vrednost projekta je 1,34 milijona evrov z davkom na dodano vrednost.

V načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025 uvrščena vzpostavitev nove bivalne enote Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca

Vlada je v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025 uvrstila rekonstrukcijo podstrešja v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca za vzpostavitev nove bivalne enote. Ocenjena vrednost investicije znaša 1.429.818,06 evra z DDV, izvajala pa se bo v letu 2022. Namen investicije je rekonstrukcija neizkoriščenega podstrešja za vzpostavitev nove bivalne enote in preselitev 19 stanovalcev, ki trenutno bivajo v podstandardnih sobah, s čimer bo zagotovljeno kakovostno in varno bivanje, hkrati pa se bodo zagotovile ustrezne razmere za zagotavljanje zasebnosti, izvajanje strokovnega dela in kakovostnih storitev v skladu s potrebami in željami stanovalcev. V okviru investicije se bo na podstrešju uredilo 15 sob s kopalnicami, in sicer 11 enoposteljnih in dve dvoposteljni sobi, poleg tega pa še vetrolov z vhodnimi avlami, sejna soba in čajna kuhinja, shramba za opremo, skupna kopalnica, ločene sanitarije, prostor za čistila, prostor za čisto in nečisto perilo, delovni prostor, kuhinja z jedilnico in prostori za zaposlene.

Z izvedbo investicije se bo z odpravo štiriposteljnih sob, dograditvijo ustreznih kopalnic s tušem, zagotovljeno ločenostjo čistih in nečistih poti ter z urejenim primernim prezračevanjem vseh prostorov izboljšal bivalni standard ter zagotovilo varno bivalno okolje za stanovalce in varno delovno okolje za zaposlene tudi v primeru izbruha nalezljivih bolezni

Sredstva za investicijo bosta zagotovila pristojno ministrstvo (MDDSZ) v višini 758.821,65 evra in dom v višini 670.996,41 evra.

V načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025 uvrščena obnova Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane

V veljavni načrt razvojnih programov 2022–2025 je vlada uvrstila tudi rekonstrukcijo, dozidavo in obnovo Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane. Ocenjena vrednost investicije znaša 3.550.564,40 evra, investicija pa se bo izvajala v letih 2022 in 2023.

Investicija vključuje rekonstrukcijo 529,83 m² neto tlorisnih površin, dozidavo 303,30 m² neto tlorisnih površin in obnovo 1.719,72 m² neto tlorisnih površin, pri čemer se v vsaki etaži predvideva ureditev skupnih dnevnih prostorov za potrebe vzpostavljenih gospodinjskih skupin, na katere se neposredno navezujejo kuhinja, jedilni prostor, prostor za osebje, skladišče in terasa. Triposteljne sobe bodo nadomeščene z eno- in dvoposteljnimi, uredile se bodo tudi lastne kopalnice oziroma tuši. Omogočena bo ločitev čistih in nečistih poti. Prenovljen bo klicni sistem, s čimer bo zagotovljena varna obravnava stanovalcev, ki potrebujejo nujno obravnavo. Dogradilo se bo dodatno dvigalo, ki bo razbremenilo obstoječega ter močno olajšalo organizacijo prevoza ljudi in materiala, dogradili se bodo tudi pokrita terasa in balkoni.

Z izvedbo investicije se bo izboljšal bivalni standard in zagotovilo varno bivalno okolje za stanovalce ter varno delovno okolje za zaposlene tudi v primeru izbruha nalezljivih bolezni, zagotovljeni bodo pogoji za vzpostavitev gospodinjskih skupnosti, omogočeno bo ločevanje čistih in nečistih poti ter vzpostavljene ustrezne prostorske razmere za preprečevanje prenosa morebitnih okužb oziroma njihove zajezitve.

Sredstva za investicijo bosta zagotovila pristojno ministrstvo (MDDSZ) v višini 3.367.729,69 evra in dom v višini 182.834,71 evra.

Sprememba vrednosti projekta nekdanje oranžerije v parku dvorca Dornava v veljavnem načrtu razvojnih programov za obdobje 2022–2025

Vlada je na seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve potrdila dodatna sredstva za obnovo oranžerije v parku dvorca Dornava. Ministrstvo za kulturo je ta projekt odprlo leta 2021 na podlagi Zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini. Za obnovo in rekonstrukcijo je bil projekt odprt v načrtu razvojnih programov v skupni višini 827.448 evrov. Dela so se začela decembra 2021. Kmalu je bila ugotovljena potreba po spremembi nekaterih del, nastala so dodatna dela zaradi novoodkritega grelnega kanala, zaradi česar se bo vrednost investicijskega projekta povečala za več kot 20 odstotkov. Nova celotna investicijska vrednost projekta znaša 1.210.587,34 evra z DDV. Poleg sprememb vrednosti investicije je pri projektu prišlo tudi do podaljšanja roka izvedbe za pol leta v skladu z investicijskim programom oziroma za tri mesece v skladu s pogodbo o izvedbi del.