Evropske poslance so zanimali predvsem načrti slovenske vlade glede izboljšav na področjih, ki so bila v preteklosti najbolj pereča: vpliv politike na javne medije, financiranje Slovenske tiskovne agencije STA in tožbe SLAPP.

Ministrica za pravosodje dr. Švarc Pipan je najprej poudarila, da vlada podpira prizadevanja ključnih institucij Evropske unije pri krepitvi skupnega razumevanja temeljnih evropskih vrednot ter spodbuja kulturo vladavine prava, ki je eno temeljnih načel, na katerih je zgrajena Evropska unija. Pravosodna ministrica je predstavila ukrepe za krepitev vladavine prava, ki so bili v tem mandatu že izvedeni, in sicer imenovanje večjega števila državnih tožilcev, vladno podporo predlogu kadrovske okrepitve pravosodnih organov za leti 2023 in 2024, sprejem Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin ter pripravo predloga Zakona o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev).

Predstavila je tudi ukrepe v izvajanju, tudi analizo pravnih podlag prekrškovnih postopkov med epidemijo covida-19, in načrtovane projekte, pri čemer bo Ministrstvo za pravosodje po besedah ministrice vedno sledilo spoštovanju načel zakonitosti, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter samostojnosti in neodvisnosti pravosodnih in drugih organov.

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko pa je predstavila nekatere najpomembnejše ukrepe na področju medijev, ki jih je pripravilo Ministrstvo za kulturo.

Po skoraj enoletni prekinitvi financiranja STA pod prejšnjo vlado so se razmere z menjavo vlade in vodstva na čelu vladnega komunikacijskega urada (UKOM) umirile in stabilizirale, je povedala ministrica dr. Asta Vrečko. Evropske poslance je seznanila s potekom uveljavljanja novega zakona o RTV, ki ga je letos poleti sprejel Državni zbor, zdaj pa ga čaka še referendumska presoja. Ob tem je poudarila, da nov zakon o RTV prinaša novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo. Dogajanje v naši največji medijski in kulturni ustanovi, v kateri del novinarjev in urednikov stavka že od maja, pa so najbolj jasen dokaz, da je trenutno veljaven zakon o RTV iz leta 2005 treba nadomestiti in posodobiti. Ministrica je še poudarila, da bo Ministrstvo za kulturo v prvem delu mandata pripravilo temeljito prenovo medijske zakonodaje, prav tako z namenom dolgoročnega zmanjševanja političnih in kapitalskih pritiskov na medije.

Obe ministrici sta v drugem delu srečanja odgovarjali na podrobnejša vprašanja evropskih poslank in poslancev, ki so jih prav tako zanimale trenutne razmere v medijih, varnost novinarjev in posledice referenduma na prihodnje delovanje javne RTV.