Splošni del konference

Letošnje zasedanje se je se je pričelo 26. septembra. Udeležila se ga je tudi slovenska delegacija, sestavljena iz predstavnikov Uprave za jedrsko varnost (URSJV), Ministrstva za infrastrukturo in Stalnega predstavništva pri Organizaciji združenih narodov (OZN), Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju. Poleg njih so se dogodka udeležili tudi predstavniki ARAO – Agencije za radioaktivne odpadke,  Instituta »Jožef Stefan« in družbe GEN energija d. o. o.

Za predsednika letošnje generalne konference je bil soglasno izvoljen italijanski veleposlanik Alessandro Cortese. Prve tri dni zasedanja je potekala splošna debata, kjer je v imenu EU podala izjavo predsednica češkega upravnega organa Dana Drabova. Slovensko izjavo je podala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je obsodila neizzvan ruski napad na Ukrajino in pozvala Rusijo, da se umakne iz  jedrske elektrarne Zaporožje, kjer njena prisotnost predstavlja nesprejemljivo tveganje za jedrsko varnost. Poudarila je pomembnost sodelovanja Irana z IAEA pri reševanju odprtih vprašanj nadzora nad jedrskimi snovmi. Zavzela se je za nadaljevanje spodbujanja enakosti spolov in naznanila kandidaturo Slovenije za predsedovanje Svetu guvernerjev in za nestalni sedež v Varnostnem svetu OZN. Tudi generalni direktor IAEA Rafael Mariano Grossi je svoj govor začel z vojno v Ukrajini, kjer je izpostavili misiji IAEA v jedrskih elektrarnah Černobil in Zaporožje, kjer si prizadevajo za vzpostavitev varnega območja okrog elektrarn. Omenil je, da velik del svojega časa porabi za pogajanja z Iranom glede verifikacije nadzornih ukrepov, pomembna tema glede varovanja jedrskih snovi pa je tudi avstralska nabava jedrskih podmornic ter nasploh plovila na jedrski pogon. Pomembna projekta IAEA sta »NUTEC Plastics«, ki je namenjen boju proti onesnaženju s plastiko v morju (tako imenovano mikroplastiko) s pomočjo uporabe sevanja, in »Žarki upanja« (angleško »Rays of Hope«), kjer gre za preprečevanje in zdravljenje raka, predvsem v tretjem svetu. Izpostavil je, da je jedrska energija nepogrešljiva, če želimo ustaviti klimatske spremembe, napovedal je ministrsko konferenco o jedrski energiji v 21. stoletju v Washingtonu, ki bo oktobra letos. Poudaril je vlogo znanstvenih laboratorijev v Seibersdorfu in pomen sodelovanja z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organization of the United Nations - FAO) in pri zanesljivi in varni oskrbi s hrano.

Dogodki ob robu konference

Ob robu konference je potekala cela vrsta dvostranskih in večstranskih srečanj, izobraževalnih dogodkov, kjer IAEA in države članice predstavljajo svoje delo in svoje dosežke. Predstavniki URSJV so sodelovali na številnih takšnih dogodkih. Udeležili so se otvoritve razstave z naslovom »Nikola Tesla – Ključni prispevek k energetiki« in 25. obletnice Skupne konvencije o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. Slovenija je bila med prvimi petindvajsetimi podpisnicami konvencije (kolikor jih je bilo potrebnih, da je le-ta stopila v veljavo), kar je bilo na dogodku tudi posebej poudarjeno. Spremljali so dogodek, kjer so predstavili mednarodno sodelovanje in vlogo IAEA na področju pripravljenosti na jedrske nesreče, tudi v luči vojne v Ukrajini. Na srečanju visokih predstavnikov jedrskih upravnih organov je Slovenija je sodelovala pri drugem delu na temo razvoja upravnega okvirja za jedrsko varnost in varovanje. Udeležili so se rednega letnega sestanka za koordinacijo programa tehnične pomoči za evropsko regijo, kjer so sprejeli Regionalni profil, ki je strateški dokument za izvajanje prihodnjih programov tehnične pomoči. Med informativnimi dogodki velja izpostaviti predstavitev dela foruma za koordinacijo pomoči upravnih organov (angleško Regulatory Cooperation Forum - RCF), ki z izmenjavo izkušenj in znanj pomaga državam in njihovim upravnim organom, ki šele začenjajo z vzpostavljanjem jedrskih programov, da dosežejo ustrezen upravni okvir, ki bo zagotavljal visoko stopnjo jedrske varnosti, skladno s standardi IAEA.

Mednarodno sodelovanje

Generalna konferenca je bila tudi priložnost, da direktor URSJV Igor Sirc podpiše sporazum o sodelovanju z maroškim upravnim organom o sodelovanju in izmenjavi informacij ter izkušenj na področju jedrske in sevalne varnosti. 

Na pobudo Srbije so se na skupnem sestanku srečali predstavniki upravnih organov Srbije, Hrvaške, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Slovenije. Udeleženci so izmenjali nekatere izkušnje na področjih, ki so ključna za vse, kot npr. ohranjanje in nadgrajevanje kompetenc upravnih organov, učinkovit nadzor nad vsemi radioaktivnimi viri, mednarodni prevoz radioaktivnih snovi, identifikacija in ravnanje s tako imenovanimi »izgubljenimi« (angleško »orphan«) viri, vključno z njihovim vračanjem v državo izvora, skladišča in odlagališča radioaktivnih odpadkov in podobno.

Slovenija je gostila tradicionalno delovno kosilo tako imenovane kvadrilaterale (Slovenija, Madžarska, Češka, Slovaška), kjer so udeleženci razpravljali o novostih in spremembah od zadnjega sestanka maja na Češkem. Madžarska in Slovaška sta poročali o stanju projektov izgradnje novih jedrskih elektrarn, Češka pa o načrtih za program majhnih modularnih reaktorjev. Slovenija je poročala o postopkih in aktivnostih povezanih z dolgoročnim obratovanjem jedrske elektrarne Krško po letu 2023. Države so izmenjale podatke o nedavno izvedenih in v bližnji prihodnosti načrtovanih misijah IAEA, komuniciranju z javnostjo ter pripravljenosti držav na morebitne izredne dogodke med vojno v Ukrajini.

Zaključek konference

Konferenca se je zaključila 1. oktobra zgodaj zjutraj, ko so uskladili in sprejeli še zadnje resolucije, s katerimi bo začrtano delovanje IAEA v prihodnje. Na zadnjem plenarnem zasedanju generalne konference so sprejeli resolucije o proračunu, jedrski in sevalni varnosti ter o krepitvi učinkovitosti nadzornih ukrepov za varovanje jedrskih snovi.