Letošnjo preventivno akcijo so pripravili mag. Mojca Zupan iz Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo Milan Hajduković, namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije Darko Muhič in predsednik Komisije za preventivo pri Združenju slovenskih poklicnih gasilcev Luka Piko. Na predstavitvi je sodelujoče pozdravil državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Rudi Medved.

Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Rudi Medved je uvodoma poudaril, da si bomo leto 2022 zapomnili po katastrofalnih požarih, predvsem v naravnem okolju. Vlada je prav za oktober, mesec požarne varnosti, ministrstvu naložila pripravo nakupa dveh letal za gašenje, ki jih lahko pričakujemo v prvi polovici naslednjega leta. Dodatno bosta leta 2024 kupljeni še dve letali, ki bosta v pomoč odlično opremljenim in usposobljenim gasilcem. Po besedah državnega sekretarja bo znova aktiviran program Kras, ki bo omogočal ne le dodatna sredstva za opremljanje in usposabljanje prostovoljnih gasilskih društev in drugih enot v sistemu zaščite in reševanja, pač pa tudi številne preventivne aktivnosti.

Sodelujoči v projektu – Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Slovensko združenje za požarno varstvo in Združenje slovenskih poklicnih gasilcev – z letošnjimi aktivnostmi prebivalce usmerjeno in intenzivno ozaveščajo o pomenu požarne varnosti, s poudarkom na preprečevanju požara litij-ionskih baterij.

Kot je pojasnila vodja projekta na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje mag. Mojca Zupan, je cilj tega projekta, da vsako leto izpostavimo določeno temo na področju varstva pred požarom in s tem ozavestimo čim več ciljnih skupin. Prebivalce tako seznanimo s preventivnimi ukrepi, pa tudi z ukrepi, kaj storiti, če pride do požara. V tiskanem gradivu letošnje akcije, ki je v elektronski različici dostopno na spletni strani Oktober - mesec požarne varnosti v letu 2022 in spletnih straneh sodelujočih, so predstavljeni vzroki za nastanek požara litij-ionskih baterij, navodila za njihovo varno uporabo, polnjenje, shranjevanje in odlaganje ter možni načini gašenja. Med pomembnejšimi priporočili je to, da določimo mesta, kjer bomo polnili naprave z litij-ionskimi baterijami. V prostorih, kjer polnimo te naprave, je smiselno namestiti javljalnik dima. Baterije polnimo le, ko smo prisotni in budni. Med polnjenjem naprava, polnilnik in polnilna postaja ne smejo biti pokriti ali založeni. Iz bližine moramo odstraniti predmete, ki bi se lahko zaradi pregrevanja vneli.

Uporaba naprav z litij-ionskimi baterijami se povečuje. Najdemo jih v mobilnih telefonih, prenosnih in tabličnih računalnikih, predvajalnikih glasbe, fotoaparatih, kamerah, igračah, orodju, invalidskih vozičkih, radijsko vodenih modelih in podobno. Vsako leto vse več uporabnikov za prevoz uporablja prevozna sredstva na električni pogon.

Na preventivno ravnanje je opozoril tudi Milan Hajdukovič iz Slovenskega združenja za požarno varstvo. Če kljub upoštevanju preventivnih napotkov naprava z litij-ionsko baterijo zagori, jo izklopimo iz električnega omrežja ter umaknemo gorljive in vnetljive predmete. Za gašenje lahko uporabimo gasilna sredstva, kot so voda, požarna odeja, zemlja in pesek, ali uporabimo gasilnik. Požar gasimo v začetni fazi, če sami pri tem nismo v nevarnosti, je pojasnil namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije Darko Muhnič. Če ocenimo, da požara ne bomo mogli pogasiti, pokličemo na številko 112. Ne izpostavljamo se nepotrebnemu tveganju, saj je za to organizirana gasilska služba, ki bo prevzela gašenje, pa je dejal Luka Piko iz Združenja slovenskih poklicnih gasilcev.