Skoči do osrednje vsebine

30. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Na današnji dopisni seji je vlada odločila, da se za preminulega Radka Poliča organizira pogreb z vojaškimi častmi. Sprejela je tudi stališče do ocene Fiskalnega sveta glede skladnosti predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna in predloga sprememb Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022 - 2024 s fiskalnimi pravili.

Organizacija pogreba za preminulega Radka Poliča z vojaškimi častmi

Vlada Republike Slovenije je danes dopisni seji odločila, da se za preminulega Radka Poliča organizira pogreb z vojaškimi častmi. Pogreb pokojnika bo organiziran v skladu s Pravili službe v Slovenski vojski. 

Radko Polič je bil rojen med drugo svetovno vojno v Črnomlju. Iz dramske igre in umetniške besede je diplomiral leta 1965 na AGRFT. V svojem ustvarjalnem opusu, ki ga je prekinila sredi ustvarjanja smrt, je ustvaril čez sto gledaliških, prek petdeset filmskih in več deset radijskih vlog. Radko Polič - Rac je pustil neizbrisen pečat v gledališču na Slovenskem. Seznam njegovih vlog, po katerih bo ostal v spominu občinstvu in poslušalstvu, je zares dolg in neprecenljiv. Rac je bil tudi eden najbolj cenjenih filmskih igralcev tako v Sloveniji kot v državah bivše Jugoslavije. Bil je dolgoletni član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana in eden izmed stebrov slovenske dramske umetnosti. Njegova življenjska in ustvarjalna pot se je vila med rodnim Črnomljem, Ljubljano, Beogradom in Berlinom.

Ko je leta 2002 prejel Borštnikov prstan, ki je najbolj prestižna slovenska nagrada za igralske dosežke, so zapisali, da je Radko Polič med slovenskimi igralci “najizrazitejši intuitivni igralec, ki ustvarja s pomočjo popolnega zlitja /empatije/ z dramsko osebo, ki jo predstavlja. Racova posebnost je, da se igri predaja scela, z vsem svojim bitjem, njegova igra je nedeljiva od njegove osebnosti… V skoraj štirih desetletjih trajajoči igralski karieri je Radko Polič oblikoval blizu sto gledaliških in petdeset filmskih vlog. Večino dramskih vlog je ustvaril v slovenskem gledališču od Trsta in Nove Gorice preko vseh profesionalnih odrov Ljubljane do Celja in Maribora. Na odrih in na gledaliških festivalih nekdanje Jugoslavije je bil vselej iskan in cenjen igralec. S prvim velikim priznanjem strokovne kritike in občinstva ga je leta 1970 nagradilo Borštnikovo srečanje, sledila je nagrada Prešernovega sklada (1972), nato so se kar vrstile nagrade za filmske vloge ter nove Borštnikove nagrade (1979, 1981, 1988, 1991). Nagrajen je z dvema Sterijevima nagradama za igralsko stvaritev (1979 in 1982), sarajevski festival MES je njegovo igro ovenčal z Zlatim lovorjevim vencem (1987). Prejel je Župančičevo nagrado (1991) in nagrado za najboljšo uprizoritev na Festivalu monodrame na Ptuju (2001)…”

Leta 2007 je Radko Polič - Rac za svoje izjemne igralske dosežke prejel tudi Prešernovo nagrado, najvišjo nagrado Republike Slovenije za umetniške dosežke. Radko Polič - Rac je pustil značilen pečat v slovenskem gledališču s svojimi številnimi vrhunskimi upodobitvami, od Baltasarja v Hiengovem Osvajalcu do Jermana v Cankarjevih Hlapcih, od Sofoklejevega Ojdipa do Georgea v Albeejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf. Rac je s svojim življenjem in ustvarjanjem sinonim za slovensko gledališče in film. Je nesporni prvak med prvaki, ki mu prvaštvo priznavata tako strokovna kot najširša javnost.

Vir: Protokol Republike Slovenije

Stališče vlade do ocene fiskalnega sveta glede skladnosti rebalansa s fiskalnimi pravili

Vlada je sprejela stališče do ocene Fiskalnega sveta Republike Slovenije glede skladnosti predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna in predloga sprememb Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022 - 2024 s fiskalnimi pravili.

Vlada je v stališču spomnila, da z zadržanjem in prerazporeditvami ni mogla uravnotežiti letošnjega proračuna, zato je pripravila rebalans. Na to so vplivali tako protikoronski kot tudi drugi ukrepi, ki sta jih prejšnja vlada in državni zbor sprejela po potrditvi sprememb proračuna za leto 2022. Gre za več kot milijardo evrov dodatnih obveznosti in znižanih virov, medtem ko je bilo za nepredvidene izdatke v proračunu načrtovanih približno 330 milijonov evrov. Poleg tega so potrebni novi ukrepi, povezani z blaženjem energetske krize in inflacije. Vse to za letošnje leto zahteva večji obseg izdatkov in višje rezerve za morebitne vladne ukrepe.

Vlada dopušča možnost, da sredstev oziroma izdatkov, ki izhajajo iz rebalansa, ne bo v celoti porabila. Ker pa moramo skladno z javnofinančnimi predpisi pri načrtovanju izdatkov proračuna oziroma rebalansa upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih predpisov in tudi vse že prevzete obveznosti, ki bremenijo proračun tekočega leta, ni dopustno, da na podlagi predvidevanj o morebitni neporabi sredstev odhodkov ne načrtujemo v zadostni višini.

V letu 2022 še vedno veljajo izjemne okoliščine in splošna odstopna klavzula, ki omogočajo odstopanje od fiskalnih pravil.

Vir: Ministrstvo za finance