Vlada sprejela Mnenje k Predlogu zakona o spremembi Zakona o poslancih

Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembi Zakona o poslancih (ZPos) ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije in Državnemu svetu Republike Slovenije.
Državni svet RS, je v zakonodajni postopek posredoval besedilo predloga zakona o spremembi Zakon o poslancih z dne 15.11.2021, v katerem predlaga spremembo v delu, ki določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije župana in podžupana v občini. Državni svet v predlogu za spremembo zakona navaja, da ustava določa, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila, medtem ko nezdružljivosti poslanske funkcije z drugimi funkcijami ne določa. Ker je bila nezdružljivost poslanske funkcije s funkcijo župana in podžupana v slovenski pravni red uvedena šele leta 2011, kar je 20 let po osamosvojitvi, je Državni svet mnenja, da tedaj ni bilo utemeljenih razlogov za ukinitev hkratnega opravljanja obeh funkcij.
Vlada predlagane zakonske rešitve ne podpira. Sedanja ureditev, ki določa nezdružljivost opravljanja funkcij v organih samoupravnih lokalnih skupnosti s funkcijami v zakonodajni in izvršilni veji oblasti, namreč temelji na dveh ustavnih načelih, in sicer na načelu delitve oblasti, v okviru katerega je poudarjena samostojnost zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, in na načelu decentralizacije oblasti, na katerem temelji neodvisnost in samostojnost lokalne samouprave. V primeru hkratnega opravljanja županske in poslanske funkcije pride do situacije, ko ti dve načeli nista več spoštovani.
Izvrševanje državne oblasti po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno je ena od izpeljav uvodne določbe normativnega dela Ustave o demokratičnosti države. Oblast naj bo deljena in uravnotežena hkrati, kar preprečuje možnost njene zlorabe. Po tem načelu zakonodajalec ne more biti hkrati tudi tisti, ki te zakone izvršuje. Načelo delitve oblasti zahteva natančno razdelitev pristojnosti med zakonodajno in izvršilno oblastjo, tj. njuno funkcionalno neodvisnost. Zakonodajno funkcijo pri nas opravlja Državni zbor, ki ga sestavljajo poslanci, ki so predstavniki vsega ljudstva.
Samoupravne lokalne skupnosti so del izvršilne oblasti, saj tako kot vlada in neposredna državna uprava izvršujejo, ne le lokalnih (lastnih) predpisov, pač pa tudi zakone in druge državne predpise. So del sistema javne uprave, ki vzporedno z državno upravo opravljajo pomemben del upravnih nalog. Te naloge pa imajo podlago v zakonih in drugih odločitvah Državnega zbora.

Vlada s pripravo sistemske rešitve glede pravice do dodatka za pomoč in postrežbo

Na seji odbora je vlada sprejela tudi mnenje o predlogu zakona o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), ki ga je Državnemu zboru predložil Državni svet. Vlada se strinja, da je peti odstavek 100. člena ZPIZ-2 diskriminatoren in da takšna ureditev ni povsem ustrezna, zato je potrebno zagotoviti pravno ureditev, ki pravico do dodatka za pomoč in postrežbo (DPP) omogoča vsem otrokom, ki jo potrebujejo, v smislu določil oziroma pogojev za upravičenost do le-te. Vendar pa Vlada ocenjuje, da za namen ureditve izpostavljene problematike sprememba ZPIZ-2 ni ustrezna, saj gre za pravico, ki bi morala biti, glede na vsebino, sistemsko urejena izven področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V izpostavljenem predlogu gre za ozko skupino ljudi, ki predhodno ni bila vključena v pokojninsko zavarovanje, kar pomeni, da njihove pravice ne izhajajo iz plačanih prispevkov, na čemer mora temeljiti pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pravno ureditev, ki bo vsem mladoletnim otrokom s posebnimi potrebami, ki potrebujejo pomoč in postrežbo druge oz. tretje osebe za opravljanje osnovnih življenjskih potreb oz. njihovim staršem ali skrbnikom omogočila upravičenost do DPP, je zato potrebno poiskati v drugih zakonih. Vlada je z namenom ureditve te vsebine že pričela s pripravo sistemske rešitve.

Vlada ne podpira določitev novega praznika »dan slovenske demokracije«

Na odboru vlada ni podprla predloga zakona o dopolnitvi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, s katerim Državni svet predlaga določitev novega praznika »dan slovenske demokracije«, ki bi ga praznovali 12. maja, ko je leta 1988 v Unionski dvorani nastalo prvo demokratično politično gibanje od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem – Slovenska kmečka zveza.
Vlada se ne strinja, da gre pri predlaganem prazniku, ki se veže na nastanek Slovenske kmečke zveze, za tako pomemben dogodek, ki bi ga bilo potrebno opredeliti kot državni praznik in poudarja, da mora ureditev praznikov in dela prostih dni vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje.

Uvrstitev projekta »HORIZON 2020 – modernAKIS« v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025

Vlada je na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrsti »Projekt HORIZON 2020 – modernAKIS«.
Namen projekta je sodelovanje Slovenije v konzorciju držav članic, ki izvajajo HORIZON projekt modernAKIS, katerega cilj je izboljšanje zmogljivosti deležnikov sistemov znanja in inovacij v kmetijstvu (v angleščini Agricultural Knowledge and Innovation System – AKIS) v državah članicah na področju individualnih, organizacijskih in sistemskih virov, ki so potrebni za učinkovitejše in produktivnejše sisteme AKIS-a ter prehod na bolj trajnostno upravljanje in rabo naravnih virov v kmetijstvu in gozdarstvu.
Gre za 7-letni projekt v vrednosti 9.999.481,25 EUR. Republika Slovenija je v okviru projekta upravičena do 159.675,00 EUR sredstev, ki so v celoti financirana iz proračuna EU.