Rebalans smo morali pripraviti, ker smo v sklopu izvajanja letošnjega proračuna ugotovili, da je neuravnotežen in da ga ne moremo uravnotežiti z drugimi ukrepi. Na to, da je proračun postal neuravnotežen, so vplivali predvsem protikoronski in drugi ukrepi, ki sta jih že prejšnja vlada in državni zbor sprejela po potrditvi sprememb letošnjega proračuna lani jeseni. Gre za več kot milijardo evrov dodatnih obveznosti in znižanih virov, pri čemer je bilo v državnem proračunu za nepredvidene namene rezerviranih približno 330 milijonov evrov.

S predlaganim rebalansom se odzivamo tudi na nepredvidljive gospodarske in javnofinančne razmere, ki so posledica vojne v Ukrajini. Rebalans tako vključuje ukrepe za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, ki jih je vlada že sprejela in jih še načrtuje. Vlada želi ob tem ohraniti razvojno naravnanost državnega proračuna z relativno visoko ravnjo investicij, podprtimi z evropskimi viri iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Slovenija lahko poleg tega letos in prihodnje leto porabi še približno 1 milijardo evrov evropskih sredstev iz večletnega finančnega okvira 2014-2020. Če želimo ta denar porabiti, kar je v interesu države, smo morali oblikovati dovolj visoko mejo odhodkov, da lahko ta denar porabimo.

Nekateri resorji bodo z rebalansom prejeli več sredstev, kot je bilo predvideno v prvotno sprejetem proračunu za leto 2022, nekateri, ki so ocenili, da vseh načrtovanih sredstev letos ne bodo mogli porabiti, pa bodo z rebalansom dobili manj sredstev. Vsi resorji pa so glede na pričakovano realizacijo ter izraženo potrebo prejeli dogovorjeno višino pravic porabe, tako da nihče ne bo prejel manj sredstev, kot jih potrebuje za izvedbo načrtovanih aktivnosti v letu 2022.

Vlada je potrdila tudi predlog novele Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023, ki bo omogočila nemoteno izvrševanje letošnjega proračuna. Predlagana novela vključuje zgolj manjše spremembe; med drugim spreminja obseg dopustne zadolžitve države za letošnje leto ter povečuje obseg poroštev za domače pravne in fizične osebe oziroma posredne uporabnike proračuna in nefinančne družbe v pretežni lasti države, ki proizvajajo električno energijo in jo prodajajo preko borz, ter podjetjem, ki dobavljajo v Sloveniji zemeljski plin.