Poleg nekaterih nomotehničnih sprememb je v novem besedilu poenotena višina poroštva po posameznih skupinah upravičencev. Ob tem je tudi določeno, da za izvajanje tega zakona in vseh pravic ter obveznosti države, ki iz njega izhajajo, skrbi ministrstvo, pristojno za finance, nadzor nad namensko porabo sredstev, za katera se daje poroštvo s tem zakonom, pa izvajata ministrstvo, pristojno za finance in ministrstvo, pristojno za infrastrukturo.

Namen predlaganega zakona je sicer zagotoviti zanesljiv dostop upravičenim energetskim podjetjem do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev, ki jih potrebujejo za pokrivanje kratkoročnih ekstremnih likvidnostnih obremenitev. Te so povezane z zagotavljanjem denarnih kritij, ki so jih energetska podjetja zavezana zagotavljati klirinškim bankam v zvezi z borznimi finančnimi posli za ščitenje cene njihovih portfeljev energentov, in posledično zagotavljanje stabilnosti in zanesljivosti oskrbe končnih odjemalcev energentov v Republiki Sloveniji.

Republika Slovenija, z namenom zagotavljanja nemotene oskrbe odjemalcev zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, daje v tem zakonu navedenemu upravičencu, ki kupuje zemeljski plin na trgih izven EU, pri čemer ne gre za plin iz Ruske federacije, poroštvo za 80 odstotkov obveznosti upravičenca iz naslova najetih kreditov in iz jamstev za obveznosti iz naslova danih garancij in drugih instrumentov za zavarovanje obveznosti, ki jih ta potrebuje za zagotavljanje likvidnosti za nakup zemeljskega plina na trgih izven EU, s čimer se bo zagotovilo nemoteno oskrbo odjemalcev zemeljskega plina v Republiki Sloveniji.