Vlada določila končno besedilo zakona, ki prinaša ukrepe za najranljivejše skupine prebivalstva

Vlada je določila besedilo Predloga zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

Z namenom zagotavljanja višje socialne varnosti socialno najbolj ranljivih skupin prebivalstva Republike Slovenije, predlagamo naslednje začasne ukrepe na področju socialne varnosti, ki bodo omilili posledice in vpliv visokih cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone.

Skupne finančne posledice predloga ukrepov se ocenjujejo približno na 41,1 milijona evrov.

Izplačilo energetskega dodatka za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka

Višina energetskega dodatka znaša:

• 200 evrov za samske osebe;
• 200 evrov za družine z enim staršem, povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo;
• 314 evrov za dvostarševske družine, povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo;
• 314 evrov za pare brez otrok.

Za izplačilo energetskega dodatka strankam ne bo treba vložiti vloge.

Energetski dodatek se upravičencu izplača samo enkrat, pri čemer se ugotavljanje izpolnjevanja pogojev na podlagi veljavne odločbe za denarno socialno pomoči ali varstveni dodatek izvaja v daljšem časovnem obdobju.

Dodatek bi prejelo približno 63.000 posameznikov in družin.

Finančne posledice so ocenjene na približno 19,3 milijona evrov.

Izplačilo energetskega dodatka za invalide

Višina energetskega dodatka znaša 200 evrov.

Upravičeni do energetskega dodatka so upravičenci do nadomestila za invalidnost po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, upravičenci, ki imajo pravnomočno odločbo o nezaposljivosti zaradi invalidnosti po 34. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in so upravičeni do denarne pomoči oziroma varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, upravičenci, ki so vključeni v proces zaposlitvene rehabilitacije in prejemajo prejemke iz naslova zaposlitvene rehabilitacije po četrti alineji prvega odstavka 17. člena ZZRZI in so upravičeni do denarne socialne pomoči, upravičenci po Zakonu o vojnih invalidih, ki prejemajo družinski dodatek kot edini prejemek in upravičenci, invalidi I. kategorije po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki nimajo pravice do invalidske pokojnine.

Za izplačilo energetskega dodatka strankam ne bo treba vložiti vloge.

Energetski dodatek se upravičencu izplača samo enkrat, pri čemer se ugotavljanje izpolnjevanja pogojev izvaja v daljšem časovnem obdobju.

Po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov ima pravico do nadomestila za invalidnost približno 7400 oseb, po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov približno 5000 upravičencev, po ZPIZ-2 1000 upravičencev in po Zakonu o vojnih invalidih največ 100 upravičencev, skupaj 13.500 invalidov.

Finančne posledice so ocenjene na približno 2,7 milijona evrov.

Izjeme na področju socialno varstvenih prejemkov

Z namenom razširitve kroga upravičencev do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka zaradi omilitve posledic draginje ter posledično večjega števila upravičencev do energetskega dodatka, se predlaga tudi izjeme na področju socialno varstvenih prejemkov, kot je spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev za vloge za denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek, vložene v obdobju od meseca novembra 2022 do marca 2023.

Finančne posledice so ocenjene na približno 20,3 milijona evrov.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Uvrstitev projekta Finančno nadomestilo – repromaterial v kmetijstvu v veljavni Načrt razvojnih programov 2022–2025

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrsti projekt 2330-22-0038 »Finančno nadomestilo – repromaterial v kmetijstvu«, ki sodi v skupino projektov 2330-22-S004 »Ukrepi za blaženje draginje hrane«.

Kmetijski sektor se namreč zaradi ruske agresije na Ukrajino sooča s hudimi posledicami, saj visoke cene energije in energentov vplivajo na povečanje proizvodnih stroškov, ki imajo za posledico tudi dvig cen repromateriala, predvsem gnojil, ki se porabijo za primarno kmetijsko proizvodnjo. Ocene Kmetijskega inštituta Slovenija kažejo, da so se stroški pridelave pšenice povečali iz 578 evrov/hektar v letu 2021, na 937 evrov/hektar po začasnih podatkih za leto 2022. Podobne stopnje so zabeležene tudi pri ostalih poljščinah, nekoliko manj pa pri trajnih nasadih. Vzrok za to je predvsem rast cen gnojil, ki so se po velikih povišanjih že konec leta 2021, dodatno močno povišale še v letu 2022.  

Glavni namen projekta »Finančno nadomestilo – repromaterial v kmetijstvu« je zmanjšanje posledic zaradi dviga proizvodnih stroškov v primarni kmetijski proizvodnji, in posledično zmanjšanje ranljivosti kmetijskih gospodarstev. Na podlagi podatkov o površinah iz zbirnih vlog za leto 2022 (po dejanski rabi) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje, da bo do podpore upravičenih okoli 43.000 kmetijskih gospodarstev.

Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi za primarno kmetijsko proizvodnjo (Uradni list RS, št. 99/22) je bil objavljen 22. 7. 2022. Odločbe upravičencem bodo izdane najkasneje do 30. 9. 2022.

Višina razpoložljivih finančnih sredstev za ta ukrep je 15 milijonov evrov.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano