V zvezi z navedbami DARS v medijih, da jim ni poznano, ali je bil denar knjižen kot donacija, pojasnjujemo, da je Vlada Republike Slovenije 8. 7. 2021 sprejela sklep, ki ga je pod vodstvom ministra Jernej Vrtovca pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo, na podlagi katerega je bil kasneje sklenjen dodatek k Koncesijski pogodbi za upravljanje in vzdrževanje avtocest v Republiki Sloveniji z dne 29. 4. 2004. V tem sklepu je vlada kot pravno podlago za izvedbo omenjenega dodatka navedla 43. člen Zakona o javnih financah ter podala obrazložitev, da sredstva za sofinanciranje avtocestne policije, skladno s 43. členom Zakona o javnih financah, predstavljajo prejemek državnega proračuna in jih bo Policija vključila v finančni načrt Policije v okviru namenskih sredstev – tip proračunske postavke Donacije.

Zakon o javnih financah torej v prvem stavku omenjenega 43. člena zelo jasno opredeljuje namenske prejemke proračuna, in sicer so to med drugim tudi donacije. Glede na to, da je bil DARS kot koncesionar in pogodbena stranka seznanjen s tem, da bo stroške iz naslova Koncesijske pogodbe in sklenjenega dodatka št. 5 k Koncesijski pogodbi nakazal na namensko proračunsko postavko tip »Donacije«, je po mnenju Ministrstva za notranje zadeve trditev, da na DARS s tem niso bili seznanjeni, vsaj zavajajoča.

Na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) ponovno poudarjamo, da smo zaradi spornosti omenjenega posla obvestili vse pristojne institucije, na podlagi zaprosila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki pripravlja prijavo oziroma odstop primera na Specializirano državno tožilstvo, pa smo včeraj tudi odstopili vso dokumentacijo. Na to temo je pred dnevi potekal tudi že operativni sestanek med KPK in Policijo. Glede na ugotovitve revizijskega poročila, ki ugotavlja spornost in kritičnost posla, ki ga je sklenil nekdanji minister Aleš Hojs in vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Andrej Jurič na strani policije, na MNZ poudarjamo, da je treba pravno nevzdržnost, na katero opozarja revizija, za naprej odpraviti. O tem bodo vse strani obveščene na sestanku v drugi polovici avgusta.

O nepravilnostih iz revizijskega poročila je bil skladno s Pravilnikom o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ obveščen tudi Urad RS za nadzor proračuna (UNP), kjer so zapisali, da Urad glede na zapisano v prejetem poročilu ugotavlja, da je vodja notranjerevizijske službe MNZ ustrezno obvestil predstojnika in UNP, prav tako je iz poročila razvidno, da je predstojnik že začel z nadaljnjimi aktivnostmi in sprejemanjem potrebnih ukrepov, kar UNP ocenjuje kot ustrezno.

Nadzor policije na avtocestah ostaja enak in nemoten

Poudarjamo, da bo nadzor policije na avtocestah ostal enak in nemoten, glede na relativno majhen obseg avtocest pa se v ministrstvu zavzemamo, da bi okrepili tudi preostali del prometne policije. Zaradi slednjega podpiramo odločitev Policije, da posebna delovna skupina pripravi rešitve za čim boljšo organiziranost dela na področju prometne policije, katere financiranje bo temeljilo na zakoniti pravni podlagi, kot je za ministrstvo in policijo tudi edino dopustno.

Postaje prometnih policij so se s kadrovskim primanjkljajem soočale že pred ustanovitvijo avtocestne policije in že takrat niso mogle izvajati nadzora v takem obsegu, kot bi si ga želele. Enote so bile v povprečju 60-odstotno zasedene, nekatere tudi manj. Z ustanovitvijo avtocestne policije se je kadrovski primanjkljaj samo še povečal, saj so bili v večjem odstotku v avtocestno policijo razporejeni prav policisti postaj prometnih policij. Skratka, avtocestna policija je še dodatno osiromašila postaje prometne policije.

V Sloveniji imamo 39.226 kilometrov cestnega omrežja. Z urejanjem in nadzorom prometa na cestah bi se po sistemizaciji moralo ukvarjati 662 prometnih policistov (osem enot). Trenutno dela na tem področju komaj polovica - 344 policistov. Za 692 kilometrov avtocest (avtocesta vključno s priključki) bi po sistemizaciji moralo skrbeti 196 policistov (pet enot), za ostalih 38.534 kilometrov državnega in občinskega cestnega omrežja pa 422 policistov.

Uspešnost avtocestne policije se meri predvsem po varnosti na avtocestah in hitrih cestah. Kot ugotavlja policija, žal stanje varnosti na avtocestah ni takšno, kot bi si želeli. Predvsem je bistveno več smrtnih žrtev; v prvem polletju letos jih je že 13, lani v tem obdobju pet. V letu 2021 je umrlo kar 17 udeležencev na avtocestah in hitrih cestah, kar je največ v zadnjih petih letih. Letos beležijo tudi več lahko in hudo telesno poškodovanih, prav tako je več prometnih nesreč z udeležbo alkoholiziranih voznikov.