Kot potencialno kritično ocenjujemo vzpostavljen sistem sodelovanja z Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d. d.), v smislu, da je v izvedbenem dogovoru dogovorjeno, da Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) plačuje podjetju DARS mesečni pavšal (2326 evrov brez DDV, 2837,72 evra z DDV) za "paket storitev", ne da bi bile v skladu z določbami Zakona o javnih financah mesečno izkazane dejansko opravljene storitve (na primer dejanska količina, lokacija, kvadratura in tako dalje), ki naj bi bile opravljene tudi po posameznem naročilu (na primer preusmerjanje prometa v primeru intenzivnih nadzorov na predlog avtocestne policije, obveščanje na zahtevo avtocestne policije s pomočjo videonadzornih sistemov, nudenje asistence avtocestni policiji pri urejanju prometnih tokov v primeru izrednih dogodkov, souporaba prostorov DARS in tako dalje).

Kot potencialno kritično ocenjujemo vzpostavljen okvir tako imenovanega sofinanciranja nakupov opreme in vozil s strani DARS oziroma z vidika obravnave s strani MNZ donacije. Ocenjujemo, da izjemno verjetno ta sistem ni v skladu z Zakonom o javnih financah, ki pri donacijah izhaja iz namena neodplačnosti, torej iz dejstva, da z donacijami za državo ne nastane nobena obveznost niti v obliki protidajatve niti v obliki protistoritve. MNZ in Policija sta se v sporazumu zavezala, da si bosta prizadevala in vzpodbujala za čim hitrejšo uvedbo ukrepov, ki jih določa 4. člen sporazuma (na primer čim hitreje povečati prisotnost policije na avtocestah in izvedba organizacijskih sprememb policije, zagotovitev vsaj enega policista v nadzornem centru DARS (Dragomelj) in po potrebi tudi v drugih nadzornih centrih DARS, uvedba mešanih patrulj s cestninskimi nadzorniki DARS in tako dalje). Iz 7. člena sporazuma z dne 23. 12. 2020, ki je bil sklenjen med MNZ, Ministrstvom za infrastrukturo, Policijo in DARS, je tako nedvoumno razvidno: "DARS bo za namen izboljšanja varnosti ter izboljšanja pretočnosti prometa ter zmanjševanja trajanja zastojev ob incidentih na omrežju avtocest in hitrih cest v Republiki Sloveniji, s čimer se bo zaradi večje pretočnosti prometa zagotovila ekonomska korist za DARS, so-financiral opremo in vozila, ki so potrebna za izvajanje nalog iz 4. člena tega sporazuma." Glede na stališče oziroma mnenje Računskega sodišča: "V kolikor je država v zameno dolžna ponuditi oziroma zagotoviti določeno protistoritev, pravni posel izgubi naravo brezplačnosti, donacije, po našem mnenju pa pridobi elemente sponzorstva."

Tesno in prepleteno razmerje ter celo zelo visoko pričakovano (večdesetmilijonsko) (so)financiranje avtocestne policije lahko po naši oceni potencialno povzroči dvome v korektnost nadzora nad DARS kot upravljalcem avtocest ali gospodarskim subjektom v delu, ki ga izvaja v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili avtocestna policija oziroma druge enote policije.

MNZ je za presojo spornega sporazuma med Policijo in DARS zaprosil tudi Državno odvetništvo. Slednje meni enako oziroma podobno kot vsi ostali deležniki, in sicer med drugim, da je trenutna ureditev nejasna v smislu razmejitve med pristojnostmi policije in DARS, da je nejasno definiran obseg, tudi cena, naročanje in potrjevanje storitev, plačevanje prek pavšala, zahtevek za sofinanciranje, financiranje zakonskih pristojnosti, ekonomska neravnovesja, prepletanje sicer izključnih pristojnosti policije z nalogami DARS, ki z vidika Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-1) ne sodijo v domet koncesijske pogodbe in tako dalje, upoštevajoč še povezavo z visokimi zneski tako imenovanih "donacij" s strani DARS lahko vpliva ali ustvarja videz vplivanja na neodvisno in kakovostno izvajanje pristojnosti policije v razmerju do DARS.

Sporazum je v postopku spremembe tako, da bo odpravljen vsak sum v zakonitost razmerja med DARS in Policijo. Glede na težo očitkov smo zaustavili financiranje iz tega vira in policija se je organizirala na način, da odpravlja dvom oziroma videz vplivanja na neodvisno in kakovostno izvajanje pristojnosti policije do DARS.