Skoči do osrednje vsebine

Notranji ministri v Pragi o varnosti, boju proti spolnim zlorabam otrok in migracijah

Ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar se je danes v Pragi udeležila neformalnega zasedanja Sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve.

Skupinska fotografija, ministri stojijo v treh vrstah, za njimi logotip češkega predsedstva - kolo

Skupinska fotografija | Avtor Czech presidency of the Council of the EU

1 / 3

Ministri so dopoldne razpravljali o vplivu vojne v Ukrajini na varnost. Češko predsedstvo Svetu EU je k razpravi povabilo tudi ministra za notranje zadeve Ukrajine Denisa Monastirskega in ministrico za notranje zadeve Moldavije Ano Revenco, ki sta predstavila razmere v svojih državah.

Osredotočenost na humanitarne aktivnosti te vojne je naša prva naloga, pomembno pa je, da je češko predsedstvo izpostavilo tudi vidik varnosti. »Slovenska policija sicer še ni zaznala večjih varnostnih groženj zaradi vojne v Ukrajini, kljub temu pa dogajanje aktivno spremlja, okrepljene so kriminalistično-obveščevalne aktivnosti,« je kolegom ministrom povedala ministrica Tatjana Bobnar. Ukrajinski begunci so večinoma ženske in otroci, je še dodatno pojasnila ministrica in dejala, da v ministrstvu in slovenski policiji pozorno spremljamo področje trgovine z ljudmi in izvajamo tudi preventivne aktivnosti.

Dolgoročno veliko skrb predstavlja dejstvo, da je v Ukrajini v obtoku veliko orožja, ki lahko pride tudi na ozemlje EU. »To lahko močno ogrozi varnost vseh nas. Zato je izjemnega pomena varovanje zunanje meje EU, izvajanje aktivnosti v okviru evropske platforme za boj proti kriminalnim grožnjam na ravni EU ter tesno sodelovanje in medsebojna izmenjava informacij, tudi z ukrajinskimi in moldavskimi partnerji, Europolom in Interpolom.

Pomemben element povečanja varnosti v EU je tudi vzpostavitev projekta povezljivosti informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev (projekt interoperabilnosti). Pri projektu, ki bo spremenil tudi način dela na področju izmenjave informacij in prispeval k izboljšanju upravljanja meja, Slovenija trenutno pri večini projektov sledi zadani dinamiki, prihaja pa do zamud, zlasti na centralni EU ravni. Zato so se ministri strinjali, da se časovnica vzpostavitve projekta na ravni EU prestavi na junij 2024.

Pomembna tema zasedanja je bilo preprečevanje spolnih zlorab otrok in razprava o novem zakonodajnem predlogu na tem področju. »Izkušnje zadnjih nekaj let, zlasti pa velik porast spolnih zlorab otrok prek spleta med pandemijo covida 19 kažejo, da za učinkovit odziv potrebujemo skupna pravila na ravni EU,« je povedala ministrica Tatjana Bobnar. Poudarila je tudi, da smo v Sloveniji naklonjeni določitvi jasnih pravil, ki bodo omogočala učinkovite in pravočasne preiskave teh kaznivih dejanj ter obenem zagotovila spoštovanje temeljnih človekovih pravic. »Podpiramo tudi predlog, ki za ponudnike spletnih storitev določa obvezno zaznavanje, prijavljanje in odstranjevanje tovrstnih gradiv, saj ogromno zlorab žrtve nikoli ne prijavijo,« je še dejala ministrica.

Ob delovnem kosilu so ministri razpravljali o prihodnjih izzivih na področju migracij. Ministrica Bobnar je dejala, da nas zelo skrbi, da v zadnjem času pride v Slovenijo zelo veliko ranljivih skupin, predvsem otrok, ki potujejo sami ali z odraslimi, ki niso del njihove družine in so izpostavljeni možnosti, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Na ta pojav moramo biti še posebej pozorni, je poudarila ministrica Bobnar.

Ministrica se je zavzela za skupno razpravo na ravni EU o vizumskih režimih partneric Zahodnega Balkana, kamor zakonito prihajajo zlasti državljani Kube, Indije in afriških držav, ki sicer nato nezakonito prestopajo državne meje. »To kaže na pomembnost zunanje razsežnosti migracij, kjer imata vodilno vlogo Evropska služba za zunanje delovanje (ang. European External Action Service – EEAS) in Evropska komisija,« je dejala ministrica in dodala, da »moramo dosledno uporabljati mehanizem spodbud in sankcij, še zlasti, ko gre za naše partnerje z EU perspektivo.« Skupno rešitev potrebujemo tudi pri zajezitvi sekundarnih migracij, ki azilni sistem in sistem vračanja močno obremenjujejo. »V Sloveniji namreč polovico vlog za mednarodno zaščito podajo prosilci, ki so za azil že zaprosili v drugi državi članici,« je pojasnila ministrica Bobnar in dodala, da sekundarne migracije vplivajo tudi na možnost udeležbe pri relokaciji kot enem od ukrepov solidarnosti.

Pomembno je tudi čim prejšnje varno in dostojanstveno vračanje migrantov, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite, ob polnem spoštovanju človekovih pravic in načela nevračanja. Ministrica je kolegom povedala tudi, da smo v Sloveniji ustanovili posvetovalno telo za migracije, ki bo, ob vključenosti tudi civilne družbe in nevladnih organizacij, oblikovalo celostno strategijo o migracijah, vključno s spremembo področne zakonodaje, pri tem pa bodo ključna vodila solidarnost, vključevanje in spoštovanje človekovih pravic.