Skoči do osrednje vsebine

Zaključena pogajanja o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo

  • Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
V četrtek, 30. junija 2022, so se uspešno zaključila pogajanja za sklenitev Sporazuma o prosti trgovini (angleško Free trade agreement - FTA) med EU in Novo Zelandijo, ki so potekala od leta 2018. Gre za moderni trgovinski sporazum nove generacije, ki prinaša oprijemljive gospodarske in okoljske koristi za obe strani.

Poleg pričakovanih ekonomskih koristi je sporazum znak zavezanosti trgovini, ki temelji na pravilih. V času okrevanja po pandemiji in krize zaradi napada Rusije na Ukrajino prinaša pomembne nove priložnosti za EU podjetja. Z uveljavitvijo sporazuma naj bi se trgovina med EU in Novo Zelandijo povečala za do 30 odstotkov.

Prednosti za podjetja

Za velika in mala EU podjetja, ki vstopajo na trg Nove Zelandije, sporazum prinaša nove izvozne priložnosti:

  • z odpravo vseh carin na izvoz iz EU v Novo Zelandijo (prihranek podjetij na ravni EU 140 milijonov evrov letno),
  • z odprtjem novozelandskega trga storitev v ključnih sektorjih, kot so finančne storitve, telekomunikacije, pomorski promet in dostavne storitve,
  • z zagotavljanjem nediskriminatorne obravnave vlagateljev iz EU v Novi Zelandiji in obratno (ne ureja pa zaščite naložb in reševanja naložbenih sporov),
  • z izboljšanjem dostopa podjetij iz EU do javnih naročil za blago, storitve in gradnje (novozelandski trg javnih naročil je vreden približno 60 milijard evrov na leto),
  • z olajševanjem pretoka podatkov, predvidljivimi in preglednimi pravili za digitalno trgovino in varnim spletnim okoljem za potrošnike,
  • s pomočjo malim podjetjem, da bi na podlagi namenskega poglavja o malih in srednjih podjetjih izvozila več,
  • z znatnim zmanjšanjem zahtev glede skladnosti in poenostavitvijo postopkov, da se omogoči hitrejši pretok blaga.

Prednosti za agroživilski sektor

Na področju agroživilskega sektorja sporazum spodbuja izvoz EU ob hkratnem varovanju občutljivih področij EU. S prvim dnem uporabe bodo odpravljene carine za ključne izvozne proizvode EU, kot so svinjina, vino in peneče vino, čokolada, sladkorni izdelki in piškoti. Sporazum tudi upošteva interese proizvajalcev občutljivih kmetijskih proizvodov iz EU, med njimi mlečnih izdelkov ter govejega in ovčjega mesa. Trgovina z občutljivimi proizvodi bo potekala z količinskimi omejitvami v obliki tako imenovanih tarifnih kvot po ničelnih ali nižjih carinskih stopnjah.

Evropski kmetje bodo deležni tudi posebnih koristi, ki bodo presegale znižanje carin. Sporazum bo tako zaščitil celoten seznam visoko kvalitetnih vin in žganih pijač z EU, ki obsega skoraj 2000 poimenovanj, med temi tudi 21 slovenskih zaščitenih proizvodov. Poleg tega bo v Novi Zelandiji zaščitenih 163 najbolj znanih tradicionalnih proizvodov iz EU z geografsko označbo, med njimi so štirje slovenski proizvodi in sicer Kranjska klobasa, Kraški pršut, Štajersko prekmursko bučno olje in Istrski pršut.

Napredek na področju trajnosti

Trgovinski sporazum med EU in Novo Zelandijo ima doslej najambicioznejše zaveze glede trajnosti. Gre za prvi sporazum, ki vključuje tudi nov pristop EU na področju trgovine in trajnostnega razvoja. Ta predvideva tudi sankcije v primeru kršitve ključnih delavskih standardov ali Pariškega sporazuma in s tem sledi priporočilom civilne družbe za promocijo trajnostne trgovine. V okviru trajnostnega pristopa je to prvi trgovinski sporazum EU, ki vsebuje posebno poglavje o trajnostnih prehranskih sistemih, kar je iz vidika globalne prehranske krize še posebej pomembno. EU in Nova Zelandija se zavedata pomena krepitve politik, ki prispevajo k razvoju trajnostnih, vključujočih, zdravih in odpornih prehranskih sistemov in bosta v okviru tega sporazuma vzpostavili tesno sodelovanje na tem področju.

Nadaljnji koraki

Na spletni strani Evropske komisije je objavljeno celotno besedilo sporazuma (v angleškem jeziku).

  1. Besedilo bo še pravno revidirano in prevedeno v vse uradne jezike EU.
  2. Nato bo Evropska komisija sporazum predložila Svetu v podpis in sklenitev.
  3. Ko bo Svet sporazum sprejel, ga bosta lahko podpisali EU in Nova Zelandija.
  4. Po podpisu se bo besedilo predložilo v odobritev Evropskemu parlamentu.
  5. Sporazum lahko začne veljati, ko ga odobri Parlament in ratificira tudi Nova Zelandija.

Slovenija je pogajanja ves čas aktivno spremljala in se vključevala s svojimi stališči, s posebnim poudarkom na ustrezni zaščiti nekaterih kmetijskih proizvodov. Čeprav gre za trg, ki je oddaljen in za slovenska podjetja trenutno manj pomemben, prinaša sporazum nove izvozne priložnosti tudi za slovenska podjetja.   

Glavni elementi trgovinskega sporazuma med EU in Novo Zelandijo