Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve se je Vlada Republike Slovenije seznanila s skupnim poročilom o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2020.
Analiza podatkov, ki so jih zagotovile prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, vpisane v vpisnik – v letu 2020 je poročilo o prostovoljskem delu v skladu z Zakonom o prostovoljstvu oddalo 2.118 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom – je pokazala, da je skupno število prostovoljcev, ki so opravljali prostovoljsko delo in so vodeni v vpisniku prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, 188.803, opravili pa so 7.366.033 ur prostovoljskega dela. Na obseg prostovoljskega dela je v letu 2020 močno vplivala epidemija koronavirusa.
V prostovoljskih organizacijah je bilo leta 2020 skupno 185.015 prostovoljcev (leta 2019 pa 271.239), v organizacijah s prostovoljskim programom pa je bilo leta 2020 skupno 3.788 prostovoljcev (kar je bistven upad glede na leto 2019, ko jih je bilo 12.892).
Spolna struktura prostovoljcev za leto 2020 v Sloveniji je pokazala, da je med njimi 114.713 žensk (60,8 %), moških pa 74.090 (39,2 %). Največji delež moških je v starostni skupini nad 60 let in v starostni skupini od 30 do 60 let. Prostovoljk pa je največ v starostni skupini nad 60 let. Podrobnejša analiza podatkov je ponovno pokazala, da je delež žensk v starostni skupini nad 60 let najvišji v društvih upokojencev, ki delujejo na področju sociale. Med moškimi pa je visok delež prostovoljcev v starostni skupini od 30 do 60 let, ki delujejo na področju športa oziroma rekreacije.
Kot je zapisano v sklepnih ugotovitvah poročila, se je leta 2020 zmanjšalo tako število prostovoljcev kot število opravljenih prostovoljskih ur, kar je posledica epidemije in sprejetih ukrepov. Prostovoljci so v tem izredno težkem letu opravili neprecenljivo delo, odziv prostovoljskih organizacij in prostovoljcev v času epidemije koronavirusa je bil izjemen. Starejši so bili v obdobju epidemije koronavirusa ranljiva skupina in so opravili manj prostovoljskih ur kot pretekla leta, posledično se je znižalo skupno število prostovoljcev. Analiza podatkov je ponovno pokazala, da je najmanj organiziranega in zabeleženega prostovoljstva med mladimi.
Vlada si bo tudi v prihodnje prizadevala za uresničevanje Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023 in s tem za organizirano, kakovostno in trajnostno naravnano prostovoljstvo, ki je prepoznano in cenjeno kot vrednota in pomembno prispeva k družbeni blaginji. Ministrstvo za javno upravo je skladno s cilji strategije junija 2021 objavilo Javni razpis za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov informacijsko družbo 2021–2023, v okviru katerega se spodbuja razvoj digitalne preobrazbe prostovoljskih organizacij. Eden izmed ciljev javnega razpisa je kakovostno organizirano in trajnostno naravnano prostovoljstvo ter upravljanje prostovoljcev.
Zakon o prostovoljstvu določa, da mora ministrstvo, pristojno za javno upravo, na podlagi zbira podatkov, ki ga pripravi pristojna agencija za javnopravne evidence in storitve, pripraviti skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto in ga predložiti Vladi Republike Slovenije v seznanitev. V letu 2021 je bil rok za oddajo poročil zaradi epidemije koronavirusa prestavljen, zato je bilo skupno poročilo o prostovoljstvu za leto 2020 pripravljeno avgusta 2021 in Vladi predloženo septembra 2021. Ker se vlada z njim takrat ni seznanila, je bilo poročilo ponovno predloženo vladi v obravnavo.

Vlada je sprejela tudi poročilo o izvajanju Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023 za obdobje od leta 2018 do konca leta 2020.
Poročilo o izvajanju strategije v obdobju 2018–2020 obsega navedbo aktivnosti in nosilcev ukrepov, ki so bili izvedeni v tem obdobju po posameznih ciljih. Kot izhaja iz poročila, aktivnosti potekajo v skladu s časovnico, do določenih zamikov pri uresničevanju posameznih ukrepov pa je v tem obdobju prišlo tudi zaradi epidemije COVID-19.
Po zbranih podatkih posameznih ministrstev, vladnih služb in agencij je bilo v obdobju od leta 2018 do vključno leta 2020 objavljenih 138 javnih razpisov (54 leta 2018, 40 leta 2019 in 44 leta 2020), v katerih so bile med upravičenimi prijavitelji tudi nevladne organizacije. Leta 2018 je bilo nevladnim organizacijam dodeljenih 41,2 milijonov evrov sredstev, leta 2019 53,7 milijonov evrov in leta 2020 47,2 milijonov evrov. 91 javnih razpisov je bilo enoletnih (65,9 %) in 47 večletnih. Možnost predplačil je bila uporabljena v 81 javnih razpisih. Prostovoljsko delo kot lastni materialni vložek je bilo upoštevano v 58 javnih razpisih, v 46 javnih razpisih je šlo za 100 % financiranje, zato upoštevanje prostovoljskega dela kot materialnega vložka ni bilo relevantno. Upoštevanje statusa v javnem interesu, v skladu z Zakonom o nevladnih organizacijah, je bilo v 75 javnih razpisih. Iz zbranih podatkov je razvidno, da vsi javni razpisi naslavljajo cilje javnih politik.
Program ukrepov na področju razvoja organiziranega in kakovostnega prostovoljstva ni bil izveden v celoti. Bili so izvedeni ukrepi pri pričakovanih rezultatih povečane prepoznavnosti organiziranega prostovoljstva, za razvoj različnih oblik prostovoljstva, za kakovostno delo mentorjev prostovoljcev na vseh področjih, za spodbujanje partnerstev med prostovoljskimi organizacijami in organizacijami s prostovoljskim programom. Izveden ni bil ukrep beleženja s prostovoljstvom pridobljenih kompetenc.
Iz ocene stanja glede na podatke Erarja, Ajpesa in Sursa za 2018, 2019 in 2020 izhaja, da se stanje na področju profesionalizacije in javnega financiranja NVO nekoliko izboljšuje, vendar še vedno zaostajamo za evropskim povprečjem.
Vlada je maja 2018 sprejela Strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023. Zakon o nevladnih organizacijah določa, da mora ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, predložiti Vladi RS v šestih mesecih po poteku vsakega dvoletnega obdobja poročilo o izvajanju strategije z oceno rezultatov in mnenjem Sveta Vlade Republike Slovenije za spodbujanje prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij, ki je zadolžen za spremljanje izvajanja strategije. Poročilo je bilo predloženo vladi oktobra 2021 in januarja 2022. Ker vlada poročila takrat ni sprejela, je bilo poročilo ponovno predloženo vladi v obravnavo.

Na današnji seji odbora je vlada uvrstila nakup poslovnih prostorov za potrebe pravosodnih organov v Novem mestu v skupni vrednosti 855.545 evrov v veljavni Načrt razvojnih programov Republike Slovenije 2022-2025.
Republika Slovenija je že doslej bila lastnik, Ministrstvo za pravosodje pa upravljalec, osmih delov stavbe na Ljubljanski cesti 26 v Novem mestu, z nakupom dodatnih prostorov, ki se nahajajo v isti etaži, pa bi bilo z manjšim gradbenim posegom oba poslovna prostora možno povezati v celoto.
Osnovni namen investicije je zagotavljanje ustreznih poslovnih prostorov za opravljanje dejavnosti pravosodnih organov v novomeškem okrožju. Z nakupom bi Republika Slovenija pridobila v trajno last in posest poslovne prostore s površino 658,5 m², arhivske prostore v kletni etaži s površino 179,1 m2 in parkirna mesta s površino 161,1 m2
Z nakupom dodatnih delov stavbe Ministrstvo za pravosodje sledi cilju, da poskuša pravosodne organe na novomeškem okrožju, ki sicer delujejo v več stavbah, tudi najetih, umeščati tako, da so njihovi poslovni prostori skoncentrirani na čim manj lokacijah za lažje in bolj gospodarno poslovanje.