Skoči do osrednje vsebine

Predstavitev Ekonomskega pregleda za Slovenijo 2022

Na Brdu pri Kranju je danes potekala predstavitev Ekonomskega pregleda za Slovenijo 2022, ki ga je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ekonomski pregled podaja celovito sliko makroekonomskih razmer v Sloveniji, posebno pozornost pa posveča aktualni temi digitalizacije družbe in gospodarstva.

Izsledke in priporočila ekonomskega pregleda (vsebina v angleškem jeziku), ki ga OECD za posamezno državo članico pripravi na leto in pol, je predstavil direktor ekonomskega oddelka za študije držav pri OECD Alvaro Santos Pereira. Ključna priporočila OECD za Slovenijo se nanašajo na javnofinančno politiko, strukturne reforme in digitalno preobrazbo.

Ministru za finance Klemnu Boštjančiču se zdi v luči izzivov, s katerimi se soočamo in jih naslavlja tudi ekonomski pregled OECD, pomembno, da sprejemamo ukrepe, usmerjene v rast bruto domačega proizvoda in produktivnosti. Primer za to so na primer vlaganja v raziskave, infrastrukturo, izboljšanje poslovnega in inovacijskega okolja ter zeleni in digitalni prehod. Pomembni se mu zdijo ciljno usmerjeni in razvojno naravnani ukrepi.

Prav tako so po mnenju ministra Boštjančiča pomembne strukturne spremembe, povezane z zdravstvenim in socialnim sistemom ter demografijo. Priporočila mednarodnih organizacij so pri snovanju ukrepov zelo koristno orodje. Minister Boštjančič OECD vidi kot pomembnega partnerja pri naslavljanju sedanjih in prihodnjih izzivov, zato si bo prizadeval za še bolj intenzivno sodelovanje s to organizacijo.

Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je poudarila, da je v času pospešene digitalizacije družbe in gospodarstva zmanjšanje digitalnega razkoraka, do katerega prihaja zaradi neenakih možnosti dostopa do interneta, tehnologij, orodij in znanj, ena najpomembnejših prioritet tega mandata.

Dodala je, da se zavedamo, da v Sloveniji kljub razmeroma dobri pokritosti s širokopasovnim omrežjem še vedno ne moremo biti zadovoljni, saj je še vedno preveč gospodinjstev brez ustreznega dostopa do interneta. Soočamo se tudi z izzivom pomanjkanja digitalnih spretnosti pri različnih skupinah prebivalstva, pomanjkanjem strokovnjakov s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij v gospodarstvu in javnem sektorju ter razmeroma nizko uporabo digitalnih javnih storitev, ki smo jih v zadnjih letih sicer pospešeno razvijali. Povedala je, da si bomo v tem mandatu aktivno prizadevali tudi za digitalno usposobljenost javnih uslužbencev, še posebej bomo spodbujali usposabljanja učiteljev, in tudi tako prispevali k hitrejšemu razvoju digitalne preobrazbe v državi.

Napore za reševanje vseh teh izzivov bomo še intenzivirali, pri tem pa bomo imeli vedno najprej v mislih človeka, posameznika, in njegove potrebe po ekonomski varnosti, socialni vključenosti in zdravem okolju, je še izpostavila ministrica.

Za uspešno digitalno preobrazbo celotne države je nujna tudi učinkovita horizontalna koordinacija vseh aktivnosti. Prav to pa je tudi glavni namen vzpostavitve posebnega ministrstva za digitalno preobrazbo. Verjamemo, da bo pripomoglo, da bomo uspeli v polnosti izkoristiti potencial, ki ga Slovenija na področju digitalizacije vsekakor ima.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec se je osredotočil  predvsem na višino pokojnin, vzdržnost pokojninske blagajne in nujnost vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe.

Z namenom zagotavljanja primernosti pokojnin, ki je eden ključnih ciljev priporočil OECD, je izpostavil prizadevanja, da zagotovimo najnižjo pokojnino, ki bo znašala 10 % več od praga tveganja revščine oziroma najmanj 700 evrov. Ob tem je poudaril pomembnost plačila prispevkov, ki so temelj za zagotavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot je dejal, je posledica povečane prekarizacije dela tudi siromašenje javne pokojninske blagajne, zato je za dolgoročno finančno vzdržnost pokojninske blagajne bistveno, da prekarne oblike dela odpravimo.

Slovenija, glede vključenosti oseb v storitve dolgotrajne oskrbe in po javnih finančnih virih, ki jih namenja za to področje, pomembno zaostaja za povprečjem držav OECD.  Na tem področju, poudarja minister Mesec, bomo prednostno razvijali javno izvajanje dolgotrajne oskrbe in krepili mrežo javnih domov za starejše, ter drugih oblik skupnostnega bivanja, ki bodo zagotavljale kakovostno oskrbo za vse, ki jo potrebujejo.