Špela Spanžel je v govoru poudarila, da je Plečnikova arhitektura primer kulture gradnje, ki je v jeziku sodobnih teorij usmerjeno v dobrobit skupnosti in se odziva na podnebno krizo. Spregovorila je tudi tudi o vprašanjih varovanja in upravljanja Plečnikove dediščine in vse prisotne povabila v Ljubljano, kjer potekajo številni dogodki, povezani s Plečnikovim letom. Plečnikovo leto, ki ga Slovenija praznuje skupaj z Unescom, je med drugim namenjeno tudi komunikaciji vrednot, ki jih uteleša Plečnikova dediščina za vse nas.

Odprtje razstave na Dunaju je tako še en dogodek ob 150-letnici rojstva tega velikega slovenskega arhitekta. Plečnik se je rodil leta 1872 v Ljubljani, njegovo življenje pa je še kako povezano tudi z Dunajem. Že v času študija je sodeloval s slovitim arhitektom Ottom Wagnerjem in se odlikoval z vrsto pionirskih del moderne arhitekture, med njimi Zacherlovo hišo in cerkvijo Svetega duha.

Poseben pečat je aktualni razstavi na Dunaju dal priznani kanadski fotograf Geoffrey James. S svojo fotografijo se osredotoča na družbene in čutne vidike preobrazbe Ljubljane. Njegove fotografije ujamejo družbeno in duhovno dimenzijo v Plečnikovih delih, ki sicer ni običajen motiv dokumentarnih ali monumentalnih fotografij Plečnikovega opusa. In v tem smislu so fotografije sodobne. Kažejo odnose med arhitekturo, krajino in ljudmi, k občutenju prostora spodbujajo tudi gledalca.