Skoči do osrednje vsebine

Afriška prašičja kuga je bolezen, ki povzroča veliko gospodarske škode

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pričenjata kampanjo ozaveščanja o afriški prašičji kugi (APK). Namen kampanje je ozaveščanje in vzpodbujanje rejcev, lovcev in potnikov k preventivnemu ravnanju, da bi preprečili vnos bolezni v državo. Od leta 2014 se ta bolezen širi po Evropi in Aziji ter predstavlja eno največjih epizootij današnjega časa.

Tematska infografika o afriški prašičji kugi

Tematska infografika o afriški prašičji kugi | Avtor Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Bolezen v Sloveniji še ni ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje na vzhodu in zahodu Evrope vse večje tveganje za domače in divje prašiče v Sloveniji. Bolezen se širi ne glede na državne meje in ima resne socialno-ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev.

Letos so bolezen na novo potrdili pri divjih prašičih na celinskem delu Italije v regijah Piemont, Ligurija in Lacij. Potrjen je bil sev, ki kroži v severni in vzhodni Evropi in se razlikuje od seva, ki je od leta 1978 endemičen na Sardiniji.

V Nemčiji se je bolezen prenesla na jugozahod države v rejo domačih prašičev na nemško-francoski meji. V obeh primerih je šlo za prenos na večje razdalje, domnevno preko izdelkov, ki so vsebovali meso okuženih prašičev. Poleg Italije in Nemčije je letos prišlo do pojavov bolezni še v naslednjih evropskih državah: Poljska, Romunija, Madžarska, Estonija, Litva, Bolgarija, Latvija, Slovaška, Moldavija, Rusija, Srbija, Grčija, Ukrajina in Severna Makedonija.

APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin, ne predstavlja pa nevarnosti za zdravje ljudi in zdravje drugih živalskih vrst.

Pojavljanje bolezni je v poletnih mesecih na višku, tveganje za vnos in širjenje APK pa se še poveča zaradi večjega števila turistov in potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinašajo meso in mesne izdelke, ki izvirajo iz okuženih domačih ali divjih prašičev.

Prašičerejci naj bodo pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev in vsak sum na bolezen nemudoma javijo svojemu veterinarju ter dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe.

Lovci naj bodo posebej pozorni na pojav poginov v populaciji divjih prašičev in spremembe zdravstvenega stanja. Če lovci naletijo na poginulega divjega prašiča ali pri rednem odstrelu divjih prašičev opazijo znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na APK, naj to v skladu z Zakonom o nujnih ukrepih zaradi pojava afriške prašičje kuge pri divjih prašičih nemudoma javijo na Center za obveščanje (112).

Za prenos bolezni na daljše razdalje je po navadi odgovoren človek s svojim ravnanjem – odmetavanjem ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali. Ostanki hrane lahko predstavljajo resno tveganje za prenos bolezni na živali.

Zato še posebej prosimo vse, da ostanke hrane odvržete v smetnjake!

Upoštevajmo vsa navodila stroke in delujmo preventivno!

Bolezen v Sloveniji še ni ugotovljena. Naj tako tudi ostane!

Več informacij: Afriška prašičja kuga