V prvi raziskavi leta 2020 je sodelovalo 1295 javnih uslužbencev (od tega je bilo 74% žensk), letos pa je sodelovalo 1148 javnih uslužbencev (od tega 78% žensk). V obeh raziskavah je več kot polovica udeležencev predstavnikov starostne skupne od 41 do 55.

Tokrat so nas najbolj zanimale spremembe nabora ali obsega kompetenc javnih uslužbencev zaradi spremenjenega načina dela. Ocenjevali smo naslednje kompetence: strokovnost, sodelovalno oziroma timsko delo, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov, informacijska pismenost, sposobnost za upravljanje s časom in samokontrola izvajanja načrtov, proaktivnost, empatija, usmerjenost v prihodnost, sposobnost odločanja ter učinkovita komunikacija.

Tekom prve raziskave smo ugotovili, da javni uslužbenci zaznavajo pozitiven vpliv na nekatere kompetence (ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov, informacijska pismenost, sposobnost za upravljanje s časom, proaktivnost). Prav tako pa zaznavajo tudi negativen vpliv na nekatere kompetence (sodelovalno in timsko delo, učinkovita komunikacija, empatija), kar je najverjetneje logična posledica povečanega obsega dela na domu in zmanjšanja socialnih stikov.

Tudi v drugi raziskavi je mogoče zaznati pozitiven vpliv na kompetence s področja informacijske pismenosti, sposobnosti za upravljanje s časom ter samokontrolo izvajanja načrtov, proaktivnosti in ustvarjalnega mišljenja ter reševanja problemov. Po dveh letih je spodbuden podatek, da je se je močno zmanjšal delež javnih uslužbencev, ki menijo, da je spremenjen način dela negativno vplival na njihove kompetence. V primerjavi s prvo raziskavo, ko je kar 58% uslužbencev opažalo negativen vpliv na sodelovalno in timsko delo, je delež teh znatno manjši (27%). Enako je tudi z vsemi ostalimi kompetencami.

Gotovo največja sprememba v načinu opravljana dela, ki se je zgodila v času epidemije, je opravljanje dela od doma. Po novi raziskavi je kar 90% javnih uslužbencev delalo od doma ali kombinirano od doma in v prostorih delodajalca (v prvi raziskavi iz leta 2020 je bil ta delež 75%). Ukrep dela od doma je prejel tudi najmočnejšo podporo med ukrepi za prihodnje poslovanje in izboljšanje samega sistema javne uprave.

Tovrstne spremembe v delu so namreč pozitivno vplivale tudi na zavzetost in učinkovitost pri delu. V prvi raziskavi je 43 % javnih uslužbencev izrazilo mnenje, da je bila njihova zavzetost v času dela na domu večja, le 12 % javnih uslužbencev pa, da se je njihova zavzetost zmanjšala. V drugi raziskavi se je delež prvih celo nekoliko povišal – da je bila njihova zavzetost v času dela na domu večja, je izrazilo kar 49% javnih uslužbencev opredelilo, 11% pa jih je trdilo ravno obratno, in sicer da se je njihova zavzetost zmanjšala.

Podobo stanje je tudi z učinkovitostjo. V prvi raziskavi se je 45 % javnih uslužbencev opredelilo, da je bila njihova učinkovitost v času dela na domu večja, 24 % pa se je opredelilo, da se je njihova učinkovitost zmanjšala. Druga raziskava je pokazala, da po novem kar 63 % javnih uslužbencev meni, da je bila njihova učinkovitost v času dela na domu večja, 24% zaposlenih je ohranilo enako učinkovitost kot v običajnih razmerah in le še 12% se jih je opredelilo, da se je njihova učinkovitost zmanjšala.

Glede na zgornje ugotovitve lahko sklepamo, da se je tudi zadovoljstvo javnih uslužbencev pri delu povečalo – v prvi raziskavi je tako trdilo 48% zaposlenih, v drugi pa se je ta delež povzpel kar na 69%. Tudi delež tistih, ki so bili z delom na domu nezadovoljni se je zmanjšal in je v drugi raziskavi znašal le 15% (v prvi je bil ta delež 28%).

Zadovoljstvo z delom na domu lahko pripisujemo več dejavnikom. Gotovo pa so glavni dejavniki lažje usklajevanje službe in privatnega življenja, več prostega časa ter manj vožnje, kar rezultira v zmanjšanju stresa ob vsakodnevnih prometnih konicah, manjši poraba goriva, zmanjšanju nekaterih s tem povezanih stroškov in nenazadnje ugodnem vplivu na okolje.

Na kakšen način se je še spremenilo delovanje javne uprave? Podatke lahko preberete v raziskavi, kjer smo primerjali rezultate iz leta 2020 in 2022.