V dopoldanskem delu zasedanja so ministri izmenjali mnenja o Predlogu spremembe in dopolnitve Uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF), s katero naj bi okrepili prispevek sektorja LULUCF pri doseganju splošnih podnebnih ambicij EU do leta 2030. Predlog spremembe uredbe določa splošni cilj, na ravni EU doseči 310 megaton ponora ekvivalenta toplogrednih plinov. Predvideva integrirane ukrepe za kmetijsko-gozdarski sektor in uporabo digitalnih tehnologih pri spremembi monitoringa. Uredba nadalje določa cilj podnebne nevtralnosti EU do leta 2035 v integriranem sektorju kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč. EU cilj, ki ga bo treba doseči v letu 2030 je razdeljen na posamezne države članice. Za Slovenijo je predlagan ponor 146 kiloton ekvivalenta toplogrednih plinov. Slovenija na prispevek iz povečevanja gozdnatosti (pogozdovanja) ali krepitve lesne zaloge ne more računati zaradi prevladovanja krčitve gozdov predvsem za osnovanje kmetijskih zemljišč, s katerimi povečujemo proizvodnjo lokalne, zdrave in varne hrane s čim manjšimi obremenitvami emisij iz prometa. Za Slovenijo je pomembno, da predlog spremembe uredbe upošteva nacionalne značilnosti in omejitve ter pripoznava značilnosti kmetijskega dela sektorja LULUCF. »Za dosego podnebne nevtralnosti leta 2035 predlog še ne predvideva konkretnih korakov, zaradi česar je v tem trenutku težko podpreti takšen predlog. Izpostavljamo pa, da bodo v procesu pridelave hrane emisije iz kmetijstva vedno prisotne, tudi po letu 2035 in 2050. S tega vidika se postavlja vprašanje o kriterijih za cilj AFOLU*«, je izpostavil mag. Irgolič.

Pod točko »razno« je Komisija ministrom predstavila predlog Uredbe o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode, ki so - kot je izpostavil državni sekretar Irgolič - »globoko zakoreninjene v tradiciji, kulturi in geografiji ruralnih skupnosti. Predstavljajo posebno dodano ekonomsko vrednost za lokalne skupnosti. Proizvajalcem omogočajo doseganje boljše cene na trgu za njihovo delo ter podpirajo razvoj novih delovnih mest na podeželju v okviru proizvodnje, predelave in kmečkega turizma.« Predlog uredbe je v določeni meri poenotil postopke registracije za kmetijske proizvode, vino in žgane pijače, sicer pa zaenkrat ne kaže na poenostavitve postopkov. Prav tako predlog enotno ureja nadzor nad geografskimi označbami za kmetijske proizvode in žgane pijače, medtem ko se nadzor geografskih označb za vino še vedno ureja ločeno v drugih delegiranih in izvedbenih uredbah. Republika Slovenija bo predlog Uredbe o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode še natančneje proučila.

V nadaljevanju so se ministri seznanili z informacijo Komisije glede razmer na trgih v luči vojne v Ukrajini. Ta razprava se je začela že na izredni neformalni videokonferenci kmetijskih ministrov v marcu. Z vidika problematike na trgu prašičjega mesa ter visokih cen energentov pa je tema problematična že od lanskega novembra.  Vojna v Ukrajini pa je z začetkom marca pa je krizo še bolj izpostavila. Rusija in Ukrajina zagotavljata 40 % pšenice ter tudi drugih žit in pomembno vplivata na preskrbo s hrano v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Tudi Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja rast stroškov vhodnih surovin, predvsem energentov, krmil in gnojil. Komisija je že predlagala nekatere zakonodajne predloge (zasebno skladiščenje za prašičje meso, ukrepanje v kmetijskih sektorjih v izrednih razmerah, odstopanja od nekaterih pravil glede neposrednih plačilih na površinah z ekološkim pomenom..), ki jih Slovenija podpira. DS Irgolič je posebej izpostavil težave v sektorju prašičjega mesa in proizvodnje mleka. »V Sloveniji beležimo eno najnižjih odkupnih cen mleka v EU. Kljub sicer rasti odkupnih cen višji vhodni stroški niso pokriti. Posebno pozornost je zato treba posvetiti prenosu teh višjih stroškov v sami verigi« je poudaril.

Komisija je predstavila tudi sporočilo o zagotavljanju prehranske varnosti in krepitvi odpornosti prehranskih sistemov. V razpravi je državni sekretar izpostavil, da »gre za kompleksno in strateško razpravo, ki terja nujno zavedanje komplementarnosti različni vidikov v prehranski verigi - od primarne proizvodnje ter ekonomskega položaja pridelovalcev, do delovanja celotne verige z odpornim predelovalnim sektorjem ter zagotavljanja cenovno dostopne hrane za državljane.« Slovenija podpira dolgoročne in kratkoročne aktivnosti, ki gredo v smer zagotavljanja neodvisnosti EU od uvoza iz tretjih držav glede rastlinskih beljakovin, ki so ključne za evropski živinorejski sektor. »Dolgoročno se strinjam, da si je treba prizadevati za povečanje odpornosti našega prehranskega sistema, zmanjšati odvisnost EU kmetijstva od surovin iz tretjih držav in še naprej zasledovati cilje strategije »od vil do vilic« za prehod na bolj trajnostne prehranske sisteme.« Pri tem bodo pomembne inovativne rešitve v okviru krožnega gospodarstva, preciznega kmetijstva in spodbujanja okolju in podnebju prijaznih kmetijskih praks.

Francosko predsedstvo je na zasedanju poročalo o zdravstvenih razmerah in postopkih Sveta glede visoko patogene aviarne influence (AI). Izbruhi le-te so v zadnjih letih prizadeli mnogo držav, tako v Evropi kot izven nje.

*Sektor AFOLU pomeni poimenovanje kmetijstva, gozdarstva in druge rabe tal (angleško: agriculture, forestry and other land use - AFOLU); sektor bo predvidoma ustvarjen od leta 2031 dalje. Končni cilj novega sektorja AFOLU bo podnebna nevtralnost do leta 2035.