Vlada določila besedilo predloga Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa

Namen predloga zakona je vzpostavitev družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (JPP) v obliki družbe z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti države, ki bo združila funkcije upravljanja v enem organu. Glavne pristojnosti družbe bodo predvsem načrtovanje ponudbe javnega potniškega prometa glede na potrebe, oblikovanje prevoznih storitev in načrtovanje njihovega financiranja, sodelovanje pri določanju strategije razvoja JPP, priprava strokovnih podlag, upravljanje sistema enotne vozovnice, zagotavljanje informiranja potnikov in promocije javnega prevoza in sodelovanje pri načrtovanju razvoja infrastrukture za potnike in infrastrukture za dopolnilne potniške storitve. Ena izmed glavnih pomanjkljivosti sedanje ureditve javnega potniškega prometa v Sloveniji je odsotnost subjekta, ki bi imel vlogo upravljavca na taktični ravni, ki načrtuje in nadzira izvajanje prevoznih storitev. Predlog zakona o upravljanju javnega potniškega prometa tako pomeni prvi korak za optimizacijo organizacije in upravljanja javnega potniškega prometa. Z ustanovitvijo upravljavca bo vzpostavljena trostopenjska struktura upravljanja (strateška, taktična in operativna raven), kot jo poznajo države s sodobno urejenimi sistemi javnega potniškega prometa.

Ena izmed glavnih rešitev in sprememb, v primerjavi s trenutno veljavno ureditvijo, je podelitev družbi za upravljanje JPP pristojnost priprave in izvajanja postopkov oddaje storitev gospodarske javne službe medkrajevnega cestnega in železniškega linijskega prevoza, sklepanja pogodb in opravljanja nadzora nad izvajanjem sklenjenih pogodb.

S predlogom zakona se spreminja obstoječi sistem financiranja JPP. V okviru družbe za upravljanje JPP se bo zagotovila finančna integracija na način, da se bo na enotnem računu zbiralo in upravljalo z vsemi viri financiranja JPP, ki se za financiranje gospodarske javne službe JPP v državni pristojnosti zagotavljajo na državnem in lokalnem nivoju ter iz drugih virov. Družba bo tako edina pooblaščena za sklepanje pogodb z vsemi sofinancerji. Posledično bo morala tudi zagotoviti, da se bodo ta sredstva zbirala na ločenem računu in bodo namenjena le za poravnavo nadomestila stroškov, do katerih so na podlagi sklenjenih pogodb gospodarskih javnih služb JPP upravičeni prevozniki.

Predlog zakona uveljavlja tudi načelo integrirane ponudbe JPP, skladno s katerim morajo biti storitve JPP, ki jih zagotavlja Republika Slovenija kot gospodarsko javno službo, medsebojno povezane v enotno, dopolnjujočo se ponudbo, ki temelji na fizični, finančni, informacijski, tarifni in upravljavski integraciji, ter je prilagojena razvoju in potrebam potnikov.

Predlog zakona je usklajen z zakonodajo s področja prevozov in evropskim pravnim redom. Zaradi preprečitve težko popravljivih posledic, ki bi zaradi nesprejema zakona po nujnem postopku nastale, vlada predlaga Državnemu zboru RS obravnavo in sprejem predloga zakona po nujnem postopku.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Vlada določila besedilo predloga Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družbe DARS

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družbe DARS, d. d. iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje avtocestnih projektov v višini do 392,44 milijonov evrov.

S predlogom zakona se ureja podelitev državnega poroštva družbi DARS, d. d. za financiranje izgradnje naslednjih odsekov:

• 3. razvojna os sever (Šentrupert – Velenje jug) – vrednost investicije: 364,30 milijonov evrov;
• 3. razvojna os jug (Osredek – Maline) – vrednost investicije: 325,24 milijonov evrov;
• Markovci – Gorišnica – vrednost investicije: 9,82 milijonov evrov;
• Gorišnica – Ormož – vrednost investicije: 36,76 milijonov evrov;
• AC Koseze – Kozarje (širitev v šestpasovnico) – vrednost investicije: 48,77 milijonov evrov.

Skupna investicijska vrednost znaša torej 784,89 milijonov evrov. Po pravilih EUROSTAT za javne koncesionarje, ki se statistično (in s tem računovodsko) ne uvrščajo v sektor država, se državno poroštvo lahko podeli največ do 50% investicije. Zato se poroštvo podeli v višini do 392,44 milijonov evrov (polovica od 784,89 milijonov evrov). Pri tem se upošteva investicija brez DDV in stroškov financiranja (stroški odobritve kredita in obresti).

Za vse navedene projekte je bil potrjen investicijski program.

Zakon o poroštvu ne ureja tehničnih značilnosti avtocestnih projektov. Ureja zgolj finančne pogoje, pod katerimi se poroštvo podeli, ti pogoji pa so identični tistim, ki so bili določeni že v prejšnjih poroštvenih zakonih.

Predlog zakona določa maksimalno poroštvo. Če je vrednost kredita nižja, se izda poroštvo do vrednosti posojila. Poroštvo pomeni zgolj potencialno obveznost Republike Slovenije, ki se aktivira le v primeru, da družba DARS ne bi pravočasno poravnala zapadlih obveznosti. Do zdaj se za obveznosti DARS nikoli ni unovčilo državno poroštvo.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in medicinske opreme

Vlada Republike Slovenije je za vršilca dolžnosti direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in medicinske opreme z dnem 19. marca 2022 imenovala Klemna Štiblja in sicer do imenovanja direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in medicinske opreme, vendar največ za šest mesecev, to je od 19. marca 2022 do 18. septembra 2022.

Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) v drugem odstavku 82. člena določa, da se položaj direktorja vladne službe pridobi z odločbo o imenovanju. Nadalje drugi odstavek 82. člena določa, da direktorje vladnih služb imenuje vlada na predlog ministra oziroma funkcionarja, ki mu je direktor vladne službe odgovoren. V skladu z drugim odstavkom 3. člena Odloka o ustanovitvi, nalogah in organizaciji Urada Vlade Republike Slovenije za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in medicinske opreme direktorja urada imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije.

V devetem odstavku 83. člena ZJU je določeno, da lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena tega zakona, brez javnega natečaja, največ šest mesecev, naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

Klemen Štibelj je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist. Po zaključenem študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je bil najprej zaposlen v gospodarstvu, v podjetju Domel d. d. v Železnikih. Od leta 2007 je zaposlen v državni upravi, sprva je služboval na Ministrstvu za pravosodje, nato pa na Ministrstvu za javno upravo. Večino časa se je ukvarjal s področjem javnega naročanja. Od aprila 2018 do oktobra 2019 je bil kot civilni funkcionalni strokovnjak v okviru Natove svetovalne skupine (NALT) na Kosovu svetovalec za pogodbe in javna naročila. Zadnji dve leti je vodja kabineta ministra za notranje zadeve.

Vir: Generalni sekretariat vlade

Vlada imenovala predstavnike ustanovitelja v Svet javnega zdravstvenega zavoda Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino

V Svet javnega zdravstvenega zavoda Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino se za mandatno dobo štirih let, kot predstavnike ustanovitelja imenujejo: Mojca Stoschitzky, mag. Ingrid Kovšca Pušenjak, Danijel Sivka in Aleksander Bucik. Predstavnikom ustanovitelja začne teči mandat s konstitutivno sejo sveta javnega zdravstvenega zavoda.

Vir: Ministrstvo za zdravje