Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša v Državnem zboru odgovarjal na ustna poslanska vprašanja

Predsednik vlade Janez Janša je na 30. redni seji Državnega zbora Republike Slovenije odgovoril na ustna poslanska vprašanja Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z akutnimi izzivi s katerimi se sooča Republika Slovenija, Janje Sluga v zvezi z ukrepi za blažitev draginje in mag. Branka Grimsa v zvezi s pripravljenostjo na spremembe po agresiji Ruske federacije na Ukrajino.

Predsednik vlade Janez Janša je na ustno poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z akutnimi izzivi s katerimi se sooča Republika Slovenija dejal, da se je vlada v tem mandatu ukvarjala z romsko problematiko, da je posebna vladna skupina obravnavala konkretne primere, da je dosegla nekaj uspehov ter, da se je število kaznivih dejanj zmanjšalo za okoli 15 ali 18 odstotkov. "V Občini Kočevje, kjer je bilo tega leta 2020 največ, za 30 odstotkov." Opozoril je, da je ključni vzrok za to, da je v romski populaciji v nekaterih delih Slovenije bistveno več kriminalnih dejanj, da je proces socializacije na samem začetku običajno moten. "Nekatere družine otrok enostavno ne pošiljajo v osnovno šolo, čeprav je ta obvezna, kljub temu pa dobivajo vse socialne dajatve in transfere." Dejal je, da je treba to začetno socializacijo vzeti resno, sicer se bo treba s temi problemi večno ukvarjati. Dodal je, da so se tega bolj resno lotili v nekaterih drugih delih Slovenije, na primer v Prekmurju, kjer je problemov bistveno manj.

Glede priseljevanja je predsednik vlade dejal, da gre predvsem za ekonomsko migracijo, da delavci prihajajo na povabilo slovenskih podjetij. "Primanjkuje delovne sile in podjetja se pač borijo za to, da jo dobijo." Predsednik vlade je v odgovoru na ustno poslansko vprašanje med drugim tudi dejal, da smo v Sloveniji v zadnjih letih dejansko opazovali prakso, ki je v nasprotju z zelo jasno zakonsko in ustavno ureditvijo. "V slovenski ustavi namreč piše, da je izključna pravica staršev, da odločajo o moralni vzgoji otrok. Ta pravica je bila v določenih primerih, ki so bili javno znani, tudi v slovenskem šolskem sistemu kršena in pristojne institucije niso ukrepale." V odgovoru je predsednik vlade dejal tudi, da je vlada v tem mandatu posvetila veliko skrb slovenski kulturi in samobitnosti. V mandatu te vlade je bilo za kulturo v proračunu namenjenega bistveno več denarja, kot kadarkoli prej. "Ko gre za spomin na velikane slovenske kulture in državotvornosti, naj poudarim, da letos obeležujemo Plečnikovo leto in da smo uspeli, da se je Plečnikova dediščina v Ljubljani vpisala na seznam UNESCOVE kulturne dediščine. V lanskem letu pa smo obudili spomin na Josipa Jurčiča, prvega slovenskega romanopisca in časnikarja."

Na ustno poslansko vprašanje Janje Sluga v zvezi z ukrepi za blažitev draginje je predsednik vlade Janez Janša opozoril, da so položnice, ki jih za zadnji mesec dobivajo odjemalci električne energije, bistveno nižje. "Zamrznili smo obračunavanje omrežnine in nekaterih dajatev, zato je strošek za ljudi bistveno manjši." Predsednik vlade je ob tem dodal, da zaenkrat ni srečal še nikogar, ki solidarnostnega dodatka za blažitev energetske draginje ne bi potreboval. "Trošarine smo postavili na najnižjo možno stopnjo. Za kurilno olje smo zamrznili maržo. Iz blagovnih rezerv bomo intervenirali, ko bo derivatov primanjkovalo." Napovedal je tudi, da bodo maloprodajne cene od jutri naprej regulirane ter dejal, da ima Slovenija dovolj zalog naftnih derivatov. Če pa bodo te dobave bistveno motene, pa imamo tudi zakon o reguliranju cen za primere, ko cene lahko naraščajo ne glede na ekonomske pogoje. Danes bo vlada sprejela uredbo, s katero bo določila najvišjo ceno naftnih derivatov, je še dejal predsednik vlade.

Na poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa v zvezi s pripravljenostjo na spremembe po agresiji Ruske federacije na Ukrajino je predsednik vlade dejal, da se je slovenski varnostni in obrambni sistem v preteklih mandatih ne le zanemarjalo, ampak se ga je s finančno podhranjenostjo uničevalo. "Varnost lahko zagotavljamo tako, da krepimo lastne varnostne potenciale, odpornost in obrambno pomoč in da zmanjšamo varnostna tveganja, ki prihajajo iz okolice. Oboje delamo." Ob tem je dejal, da se je v zadnjih dveh letih naredilo veliko, da bi se to stanje popravilo, a čez noč ni mogoče vzpostaviti nazaj nekaj, kar se je prej dolgo časa rušilo. "Če se ta agresija v Ukrajini ne zaustavi, ne bomo govorili o dveh ali treh milijonih beguncev iz Ukrajine, ampak o desetih ali petnajstih milijonih." Predsednik vlade je v odgovoru na ustno poslansko vprašanje mag. Branku Grimsu dodal, da v Ukrajini ne gre samo za vojno in agresijo, temveč, da gre za etnično čiščenje priobalnega pasu Črnega morja. "V Ukrajini se bo vojna končala, ko bo Ukrajina s pomočjo, ki jo dobiva, dovolj močna, da zaustavi prodor ruskih enot. Šele takrat se bodo začela tudi resna pogajanja, val trpljenja in beguncev se bo lahko zaustavil."