Predsednik Veršič je uvodoma pohvalil dobro sodelovanje med Zvezo gluhih in naglušnih Slovenije in Ministrstvom za kulturo. Obenem se je ministru dr. Simonitiju zahvalil za skrb in posluh za razvoj slovenskega znakovnega jezika ter za konkretne korake pri uresničevanju cilja enakopravnega vključevanja gluhih oseb tudi na področju kulture in medijev. 

Slovenskemu znakovnemu jeziku je ustrezen poudarek dan v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiki 2021–2025, in sicer že v uvodnih delih, posebej ima tudi svoje poglavje, eno poglavje pa je namenjeno prilagojenim načinom sporazumevanja. 

Ministrstvo je že v letih 2017–2019 v okviru Javnega razpisa za izbor operacij Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev v Republiki Sloveniji s pomočjo evropskih sredstev sofinanciralo projekt Pri-ročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Ta video slovnica je prvi opis jezika gluhih in naglušnih, ki ni opisan v slovenščini, ampak odkretan na prosto dostopnih posnetkih. 

Direktorat za medije že od leta 2012 izvaja redni letni Javni razpis za izbor kulturnih projektov za razširjanje programskih vsebin, namenjenih senzorno oviranim v njim prilagojenih tehnikah ter za razvoj tehnične infrastrukture, namenjene senzorno oviranim. V letu 2021 so bilo med petimi sofinanciranimi kulturnimi projekti kar štirje kulturni projekti, ki so bili namenjeni razvoju in razširjanju slovenskega znakovnega jezika, in sicer: Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku, Razvoj tehnične infrastrukture: vodenje po muzeju v slovenskem jezikovnem jeziku – aplikacija,  Spletna televizija za gluhe in naglušne in Prisluhnimo tišini – izobraževalna oddaja.

Lani je ministrstvo sofinanciralo pilotni projekt Samodejno podnaslavljanje televizijskih programov. Namenjen je bil preverjanju tehnologije za samodejno podnaslavljanje televizijskih programov. Izsledki pilotnega projekta so pozitivni, vendar tehnologija še ni tako razvita, da bi se lahko zagotovila 100-odstotna natančnost podnaslavljanja. Ker želimo, da se osebam z invalidnostjo (tudi starejšim) omogoči uresničevanje pravice do obveščenosti in sodelovanja v kulturnem življenju družbe ter s tem tudi večja socialna vključenost, na ministrstvu pripravljamo pravno podlago, ki bo omogočila uvedbo samodejnega podnaslavljanje. Sicer pa poteka dogovarjanje o nadaljnjih korakih med Službo vlade za digitalno preobrazbo in Ministrstvom za kulturo ter drugimi ključnimi deležniki (RTV Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti). 

V okviru Javnega razpisa za izbor operacij za večjo socialno vključenost pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture v okviru evropskega socialnega sklada v letih 2021–2023 je bil izbran projekt Meje mojega jezika niso meje mojega sveta, ki je namenjen invalidom (gluhim in naglušnim). Projekt bo spodbudil rabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika na področju literature – jezikovne umetnosti in ustvarjanja, ki pri gluhih nastaja in jim mora biti posredovana v njihovi materinščini – slovenskem jezikovnem jeziku.

Minister dr. Simoniti je ob tej priložnosti vodstvo zveze spomnil na aktualni javni razpis – Javni razpis za izbor kulturnih projektov, namenjenih senzorno oviranim 2022.