Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije sprejela mnenje k Predlogu deklaracije o trenutnih razmerah v Ukrajini.

Državni zbor je Vladi Republike Slovenije predložil Predlog deklaracije o trenutnih razmerah v Ukrajini ter jo prosil za preučitev in mnenje do navedenega predloga deklaracije.

Vlada je preučila besedilo Predloga Deklaracije o trenutnih razmerah v Ukrajini in pozdravlja pobudo Državnega zbora in namen deklaracije, s katero se pridružuje pozivom mednarodne skupnosti v podporo suverenosti, neodvisnosti, ozemeljski celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja Ukrajine in obsodbi ruske agresije ter izrazu podpore ukrajinskemu narodu.
Vlada Republike Slovenije podpira predlog besedila deklaracije, ki obsega vse bistvene elemente za izkaz podpore Ukrajini. Ob tem predlaga nekaj terminoloških in vsebinskih izboljšav besedila.

Na odboru je vlada sprejela tudi mnenje o predlogu zakona o spremembah Zakona o urejanju trga dela, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev stranke Levica.

Predlog zakona izenačuje višino urne postavke za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela upokojencev po citiranem tretjem odstavku 27.c člena ZUTD z višino urne postavke za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela dijakov in študentov (130.c člen ZUJF) v neto znesku, in sicer na način, da se urna postavka določi v višini 7,16 eura bruto. Hkrati predlaga tudi zvišanje letne višine dohodka za opravljeno začasno in občasno delo na 10.735,00 eurov bruto. Vlada je preučila navedbe in utemeljitve predlagatelja zakona ter ocenila, da predlog ni ustrezno pripravljen in utemeljen, zaradi česar ga ni podprla.

Na seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada RS sprejela mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, ki ga bo poslala Državnemu zboru in Ustavnemu sodišču.

Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, ki je bil v Državnem zboru sprejet 2. februarja 2022, je bil v Uradnem listu objavljen 11. februarja in začel veljati 15 dan po objavi. Ureja razmerja med kreditodajalci in kreditojemalci ter poroki, ki so v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010 sklenili kreditno pogodbo, nominirano v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v švicarskih frankih. Zakon predpisuje vključitev tako imenovane valutne kapice v omenjene kreditne pogodbe.

Vlada je mnenje k predlogu zakona sprejela 27. maja 2021 in v njem podala argumente, na podlagi katerih predloga zakona ni podprla. Po mnenju vlade bi morali biti sistemski posegi v civilnopravna razmerja čim manjši, obenem pa bi se moralo izkoristiti možnosti reševanja problematike, ki jih že omogoča obstoječa zakonodaja. V zvezi z medsebojnim razmerjem med kreditodajalcem in kreditojemalcem vlada ponavlja tri pomembne vidike. Prvič, odločanje za sklenitev pogodbenega razmerja mora biti svobodno in resno. Drugič, kreditne pogodbe so dvostranski pravni posel, med drugim med banko in potrošnikom. Tretjič, zakonski posegi bi morali biti v obstoječa ali končana civilnopravna razmerja določeni le izjemoma sistemsko z zakonom.

Vlada je v zvezi z retroaktivnim učinkom zakona izpostavila tudi opozorila Evropske centralne banke, ki jih je slednja podala že leta 2019. Evropska centralna banka je takrat menila, da bi uvajanje ukrepov z učinkom za nazaj ogrozilo pravno varnost in ni skladno z načelom upravičenih pričakovanj. V zvezi z retroaktivnim delovanjem zakona velja izpostaviti tudi dejstvo, da se Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih nanaša na vsa pogodbena razmerja med kreditodajalci in kreditojemalci ali kreditojemalkami, ki so v omenjenem obdobju sklenili kreditno pogodbo, nominirano v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v švicarskih frankih, pri tem pa ne predvideva nobenih meril, po katerih bi bil upravičen poseg v pogodbena razmerja za posebej ranljive skupine potrošnikov. Zakon se obenem nanaša le na kredite, vezane na švicarske franke, ne pa tudi na druge tuje valute, kar pomeni diskriminatorno obravnavo kreditojemalcev.

Izvrševanje zakona bi lahko imelo številne negativne posledice, na katere opozarjajo ugledne institucije, med drugim Evropska centralna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj in Banka Slovenije. Prav tako ne gre prezreti številnih pomislekov Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora glede predloga zakona. ECB izpostavlja pomisleke glede odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, pravnih vidikov učinka za nazaj, učinkov na bančni sektor in podobno. Evropska banka za obnovo in razvoj je med drugim zaskrbljena zaradi možnega obsega vpliva, ki bi ga lahko imel zakon na stabilnost in odpornost poslovnih bank, ki so bile v preteklosti izpostavljene posojilom v švicarskih frankih, in bančnega sektorja kot celote. Banka Slovenije med drugim izpostavlja, da zakon problematiko rešuje na način, ki ni skladen z evropskim in slovenskim pravnim redom. Zakon bi lahko potencialno negativno vplival na stabilnost slovenskega finančnega sistema in poslabšalo zaupanje v varnost naložb v Sloveniji.

Na odboru je Vlada podala soglasje predlogu amandmajev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu.

Amandmaji so pripravljeni na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Poleg tehničnih sprememb se med drugim amandmaji dopolnjujejo s spremembami o pridobivanju osebnih podatkov pri fizičnih osebah, vpisanih v rudarsko knjigo, natančneje pa se določa tudi okoliščine, pri katerih lahko izvajalec del izven rudniškega prostora gradi objekt s pomočjo razstreljevanja ali vrta vrtine globine nad 300 m.