»Zaščita zunanje meje EU je naša skupna odgovornost,« je na konferenci poudaril minister in dodal, da »moramo za večjo zaščito meje uporabiti sodobne nadzorne sisteme in fizične ovire, kjer je to potrebno, saj so se te izkazale kot konkreten ukrep za preprečevanje množičnih migracijskih tokov.« Ob tem je izrazil začudenje nad dejstvom, da novi predlog Evropske komisije o schengenskem mejnem zakoniku tega ukrepa ne predvideva kot eno od možnosti za nadzor meje kljub pozivu kar nekaj držav članic. Minister je še pozval komisijo, da ponovno razmisli o svojem stališču glede možnosti financiranja tovrstne tehnične infrastrukture iz skladov EU.

Da bi dosegli želen učinek, moramo napredovati tudi pri drugih elementih celovitega upravljanja z migracijami, je slovensko stališče dodatno pojasnil minister Hojs in se pri tem zavzel za čim prejšnji dogovor o predlogih uredb Eurodac in o preverjanju na meji (screening). Prav tako pa je poudaril tudi pomen zunanje razsežnosti migracij in s tem pomena učinkovitejše politike vračanja. »Sistem vračanja na ravni EU ni dovolj učinkovit, zato moramo tu doseči vidnejši napredek, za kar je treba med drugim tudi okrepiti vlogo agencije Frontex in čim prej imenovati koordinatorja za vračanje.«

Ob koncu konference so udeleženci potrdili skupno izjavo, v kateri so se zavzeli za utrditev skupnega pristopa pri upravljanju meja, identificirali orodja in ukrepe za učinkovitejši nadzor ter skupni odziv na morebitne prihodnje izzive, da bi zagotovili čim višjo stopnjo varnosti, ohranili celovitost schengenskega prostora in se učinkovito soočali z migracijskimi pritiski in hibridnimi grožnjami.