Predlagatelji v predlogu opisujejo zakonsko predpisan način usklajevanja pokojnin ter izpostavljajo prikrajšanje, ki naj bi ga bili deležni upokojenci, ker se pokojnine v času gospodarske krize niso usklajevale ali pa so se usklajevale v nižjem odstotku, kot pa bi znašal odstotek, določen skladno z veljavno zakonodajo. Predlagatelji torej predlagajo novo izredno uskladitev pokojnin v mesecu decembru 2021.
Vlada RS ugotavlja, da je predlog, ki se nanaša na izredno uskladitev v mesecu decembru 2021, v januarju 2022 dejansko neuresničljiv.

Vlada izpostavlja, da se pri svojem delu ves čas zavzema za zagotavljanje socialne in materialne varnosti vseh kategorij upokojencev, v okviru tega cilja pa tudi za odpravo varčevalnih ukrepov v povezavi z usklajevanjem pokojnin. Usklajevanje pokojnin je temeljni instrument, s katerim se ohranja realna vrednost pokojnin v daljšem časovnem obdobju, upokojencem pa se na ta način zagotavlja socialna in materialna varnost. Na ta način se spoštuje načelo pravne države ter tudi pravna varnost posameznikov in zaupanje le-teh v sistem, ki je bilo pred nekaj leti zaradi večkratnih posegov v sistem pokojninskega zavarovanja z drugimi zakoni omajano.
Na navedeni predlog zakona je bil s strani koalicijskih strank vložen amandma, iz katerega izhaja, da se izvede izredna uskladitev pokojnin le pri tistih upokojencih, katerim posledice preteklih ukrepov še niso bile v celoti odpravljene.

Skladno z vsebino amandmaja naj bi se, zaradi odprave zaostanka pri usklajevanju pokojnin, pokojnine, priznane do vključno 31. decembra 2010, s 1. januarjem 2022 dodatno uskladile za 3,5%, pokojnine, priznane v letu 2011, naj bi se z istim datumom dodatno uskladile za 1,7%, pokojnine, priznane od 1. januarja 2012 dalje, ter najnižja pokojnina, zagotovljena pokojnina in najnižji znesek invalidske pokojnine iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 39. člena tega zakona pa naj bi se z istim datumom uskladile za 1%.
Vlada ob tem pojasnjuje, da se ob izvedbi izredne uskladitve po predlogu zakona v višini 3,5% ocenjuje povišanje izdatkov za pokojnine v višini 205 milijonov evrov na letni ravni, ob upoštevanju uskladitve le za navedene skupine upokojencev pa bi se izdatki na letni ravni povišali za 60 milijonov manj, torej za 145 milijonov evrov.
Vlada ob zavedanju, da predlog zakona ureja izboljšanje socialnega položaja upokojencev, ki so ranljivejši del naše družbe, podpira predlog izredne uskladitve, vendar na način, da se za namen zadostitve ciljem predloga, sledi vsebini amandmaja, vloženega s strani koalicijskih strank.

Na seji odbora je vlada sprejela tudi mnenje o predlogu zakona o spremembah Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Miha Kordiš), in ga pošlje Državnemu zboru.

Skupina poslank in poslancev je Državnemu zboru predložila predlog zakona o spremembah Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Po predlagani ureditvi otroku oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku pred uveljavitvijo pravice do nadomestila preživnine ni potrebno na pristojnem sodišču sprožiti izvršilnega postopka, niti otrokovemu zakonitemu zastopniku ni potrebno podati pisno zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine skladno z mednarodnimi konvencijami in bilateralnimi sporazumi.

Vlada RS predloga zakona ne podpira, saj predlagatelji niso upoštevali, da bo v primeru sprejema predloga v postopek za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine potrebno vključiti tudi preživninskega zavezanca, kar bistveno spreminja postopek v primerjavi z veljavno ureditvijo.
Vlada predlaga amandmaje k predlogu zakona o spremembah Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije. S predlaganimi amandmaji se želi zagotoviti hitrejši postopek priznanja pravice do nadomestila preživnine.

Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela mnenje, da Predlog zakona o sanaciji v preteklosti onesnaženega okolja na območju Mestne občine Celje v Celjski kotlini, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Janjo Sluga, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Vlada se zaveda problematike sanacije degradiranega okolja, pri čemer meni, da je treba k reševanju te problematike na območju celotne Slovenije, torej tudi na območju Celjske kotline, pristopiti sistematično, z jasnimi končnimi cilji, metodologijami in postopki. Vlada podpira zahtevo po sanaciji degradiranih območij, a nasprotuje urejanju te problematike z zakoni, ki urejajo posamične primere, torej tudi sprejemu predlaganega zakona. Takšen pristop namreč posega v sistemsko ureditev in jo v pomembnih vidikih poslabšuje, pri čemer niti ne vsebuje novih rešitev. Urejanje specifičnega problema s posebnim zakonom je torej sistemsko neustrezno in ne prinaša novih pristopov. Predlagani zakon je v vrsti predlaganih rešitev tudi nejasen in nedomišljen, njegova izvršljivost je povezana z dodatnimi predpisi, odločbami in ukrepi, ki pa jih ne predvideva.
Predlog zakona po mnenju vlade ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj je z vsebinskega vidika na številnih mestih pomanjkljiv, nejasen in nezadostno opredeljuje predlagane rešitve; s terminološkega vidika nekonsistenten in neskladen z ostalo področno zakonodajo; z izvedbenega vidika ne izkazuje realne možnosti za uspešno izvajanje ter z vidika svojega osnovnega namena nepotreben, saj obstoječa področna zakonodaja že vzpostavlja pogoje za dosego ciljev predloga zakona.

Na seji je vlada soglašala s predlogi amandmajev k predlogu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
S predlaganimi amandmaji se upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS, ki jih je podala z vidika skladnosti predlaganega zakona z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika.

Vlada je soglašala tudi s predlogom amandmaja k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu jamstva za vloge.
S predlaganim amandmajem se prav tako upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS, ki jih je podala z vidika skladnosti predlaganega zakona z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika.

Vladni odbor za gospodarstvo je danes sprejel odgovor vlade na poziv Komisije za nadzor javnih financ, naj ji poroča o nerealiziranih sklepih v obdobju od 5. 5. 2020 do 24. 11. 2021.
Poziv komisije se med drugim nanaša na vladno poročanje Državnemu zboru po 12. členu Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju. Glede tega vlada pojasnjuje, da polletno poročilo o izvrševanju proračuna države in zaključni račun proračuna države na enakovreden način zajemata podatke o prerazporeditvah pravic porabe oziroma o izvrševanju proračuna države leta 2020. Oba navedena dokumenta obravnava tudi Državni zbor.

V zvezi s priporočilom, da vlada z ukrepi zagotovi stabilnost financiranja proračunskih uporabnikov, ki so jim sprejeti ukrepi povzročili upad prihodkov oziroma povečanje stroškov, vlada pojasnjuje, da tem usmeritvam sledi, kar nedvomno izhaja iz ukrepov, določenih v interventnih zakonih in tudi v področnih zakonih, ki jih je vlada predlagala v sprejem Državnemu zboru. Proračunski uporabniki pri izvrševanju svojih finančnih načrtov ob koncu leta 2020 niso imeli težav, prav tako je vlada zagotovila, da težav zaradi pomanjkanja sredstev ne bo ob koncu leta 2021.

V zvezi s priporočilom vladi, naj ob upoštevanju razglašenih ukrepov situacije ne izkorišča za splošno selektivno zniževanje javne porabe, temveč jo stabilizira, vlada pojasnjuje, da je navedenim priporočilom komisije sledila. V proračunu države so se v letu 2020 in 2021 zagotavljala dodatna sredstva za omilitev in blažitev posledic epidemije za ukrepe, ki so bili določeni v interventnih zakonih, prav tako je bila sprejeta vrsta zakonov, s katerimi so se zagotavljala dodatna sredstva za blaginjo prebivalstva. Javna poraba se ni zniževala na nobenem področju, močno pa so se v proračunu povečala tudi sredstva za investicije, saj ta dejavnik močno vpliva na celotno gospodarstvo.

Na odboru je Vlada sprejela tudi odgovor na sprejete sklepe Komisije za nadzor javnih financ ob obravnavi točke "Politično kadrovanje v slovenski energetiki s poudarkom na potencialnem izčrpavanju podjetja GEN-I."
S prvim sklepom je Komisija predlagala Vladi, da Slovenskemu državnemu holdingu, d. d. (SDH) naloži, da spoštuje načelo strokovnosti in učinkovitega upravljanja podjetij v državni lasti in na ta način zagotovi učinkovito in uspešno upravljanje teh podjetij. Z drugim sklepom je Komisija predlagala Vladi, da prepreči oškodovanje državnega premoženja v družbah GEN Energija in GEN-I in od SDH zahteva primerno ukrepanje. S tretjim sklepom je Komisija predlagala Vladi, da pregleda podatke glede poteka izbora poslovodstva v družbi GEN-I, d. o. o. in te podatke zagotovi Komisiji.

Vlada uvodoma ugotavlja, da Komisija s prvim sklepom predlaga, da Vlada SDH naloži njegove že veljavne zakonske obveznosti po Zakonu o Slovenskem državnem holdingu. Ta ali kateri koli drugi zakon, zlasti v luči ločitve funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države, ne predvideva, da bi vlada lahko te iste zakonske obveznosti SDH ponovno nalagala, še zlasti ne z akti, ki jih skladno z veljavno zakonodajo lahko Vlada sprejema. Skladno z zakonodajo SDH in njegovi organi namreč niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri izpolnjevanju nalog pa morajo delovati neodvisno in samostojno. Zakonodaja prav tako že nalaga, da mora biti delovanje SDH in njegovih organov skladno z načeli skrbnosti in odgovornosti, preglednosti in gospodarnosti, v katera je že inkorporirana zakonska zahteva po učinkovitem sistemu nadzora in upravljanja naložb ter po spremljanju učinkovitosti poslovanja. V zvezi z vsem navedenim pa zakon še določa, da morajo člani organov SDH pri opravljanju svojih nalog ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in načeli upravljanja naložb, ki jih predpisuje zakon. V primeru opustitve dolžne skrbnosti, člani organov SDH z vsem svojim premoženjem solidarno odškodninsko odgovarjajo Republiki Sloveniji za škodo, ki nastane zaradi njihovega uresničevanja pravic delničarjev ali družbenikov v družbah v lasti Republike Slovenije.

V zvezi z drugim sklepom Komisije vlada ugotavlja, da se ji predlaga aktivnost, ki je že opredeljena kot zakonska obveznost upravljavca kapitalskih naložb države, t.j. SDH. Zakon namreč ureja vprašanje povračila škode v družbah s kapitalsko naložbo države. Z namenom zaščite premoženja in interesov posamezne naložbe je tako z zakonom že opredeljen nabor obveznosti in pristojnosti SDH v primeru utemeljenega suma, da je bila zaradi neskrbnega ravnanja organov vodenja ali nadzora posamezna družba s kapitalsko naložbo države oškodovana.

Vlada v zvezi s tretjim sklepom Komisije ugotavlja, da se ji predlaga aktivnost, ki pomeni poseg v zakonske pristojnosti na področju upravljanja kapitalskih naložb. Kot že poudarjeno, je namen ureditve upravljanja kapitalskih naložb države doseči ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države, ob tem pa se na izključno pristojnost upravljanja naložb veže načelo neodvisnosti SDH in njegovih organov. Vlada po zakonu nima pristojnosti za pridobitev in pregled podatkov glede poteka izbora poslovodstva v kateri koli družbi s kapitalsko naložbo države, s katero upravlja SDH, ali v družbi, v kateri nima neposredne kapitalske naložbe. Vlada tako ugotavlja, da zaradi zakonsko jasno razmejenih odgovornosti in pristojnosti vlade in SDH, sprejetih sklepov Komisije ni mogoče izvršiti.