Skoči do osrednje vsebine

18. december je mednarodni dan migrantov

V Sloveniji je konec novembra 2021 na podlagi dovoljenj oziroma potrdil za prebivanje prebivalo 212.462 tujcev (183.921 državljanov tretjih držav in 28.541 državljanov EU).

Dovoljenja za prebivanje

Pri državljanih tretjih držav je največ dovoljenj za prebivanje v rokah državljanov Bosne in Hercegovine, sledijo državljani Kosova, Srbije in Severne Makedonije. Letos je bilo od januarja do konca novembra izdanih 68.690 dovoljenj za začasno prebivanje in 7115 dovoljenj za stalno prebivanje. Po namenu izdanih dovoljenj za začasno prebivanje državljanov tretjih držav zaposlitev ali delo (48.460), sledita združitev družine (18.055) in študij (4011).

Pri državljanih EU, ki v Republiki Sloveniji prebivajo dlje kot 90 dni, letos do konca novembra beležimo 5264 izdanih potrdil (582 za stalno prebivanje). Med državljani EU v Republiki Slovenije beležimo največ državljanov Hrvaške, sledijo državljani Bolgarije, Italije in Nemčije.

Mednarodna zaščita

Migracije kot prisilna gibanja so posledica povečane razsežnosti in pogostnosti nesreč, gospodarskih izzivov ter skrajne revščine ali konfliktov. Vsaj 82 milijonov ljudi po vsem svetu je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Med njimi je skoraj 26,4 milijona beguncev, od katerih je približno polovica mlajših od 18 let. Eden od 95 ljudi na svetu je primoran zapustiti svoj dom zaradi konflikta ali preganjanja.

Slovenija kot podpisnica Ženevske konvencije in članica EU zagotavlja mednarodno zaščito osebam, ki so v izvornih državah preganjane zaradi svojega političnega prepričanja ali svoje vere, rase, narodnostne, etnične ali pripadnosti posebni družbeni skupini in bi bilo njihovo življenje ali svoboda ogrožena oziroma bi lahko bili izpostavljeni mučenju in nečloveškemu ravnanju.

Letos je bilo v Republiki Sloveniji do konca novembra vloženih 4568 prošenj za mednarodno zaščito. Največ so jih vložili državljani Afganistana, Pakistana in Irana. Status mednarodne zaščite je bil letos priznan 15 osebam.

Čedalje večji obseg migracij zahteva jasno, celostno, večplastno in trajnostno urejanje. Pri tem je izredno pomembno tako sodelovanje med državami članicami EU kot tudi sodelovanje s tretjimi državami, za kar si prizadeva tudi Slovenija.

Ozadje

Mednarodni dan migrantov je 18. decembra 2000 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Skozi celotno zgodovino so bile migracije velik del človeške družbe, posameznike pa so kljub izzivom in preprekam k temu spodbujali različni dejavniki. Preseljevanje ljudi je stalnica sodobnega življenja.