Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju

Predsednik vlade Janez Janša se danes udeležuje zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, kjer bodo voditelji in voditeljice EU razpravljali o razvoju dogodkov v zvezi s COVID-19, vključno s pojavom novih različic, usklajevanjem ukrepov, zagotavljanjem cepljenja in mednarodnim sodelovanjem. Obravnavali bodo tudi zunanje odnose, vključno z Belorusijo in Ukrajino ter vprašanje kriznega upravljanja in odpornosti, cen energije, varnosti in obrambe ter zunanjih vidikov migracij.

Ob prihodu na današnje zasedanje Evropskega sveta je predsednik vlade Janez Janša v izjavi za medije dejal, da ima Evropski svet zelo obsežen dnevni red. "Že na začetku bo zanimiva razprava o visokih cenah električne energije in energentov nasploh. Glede na dokumente, ki smo jih pridobili od Evropske komisije in regulatorjev, ne pričakujemo zaključkov, ki bi bistveno spreminjali same razmere na trgu, zagotovo pa bo več odločnosti v smeri ukrepov, s katerimi se te podražitve blažijo v smislu učinka na potrošnike, državljane, Evropejce," je povedal premier.

"Zelo pomembna bo tudi razprava o nekaterih strateških izzivih v naši soseščini. Z veliko zaskrbljenostjo smo vsi spremljali dogodke v zadnjih tednih in dneh v povezavi z Belorusijo. Izkoriščanje nesreče migrantov za hibridne napade ne le na sosedstvo, ampak na celotno EU s strani beloruskega režima, je zavržno. To je enotno stališče celotne EU," je povedal predsednik vlade in nadaljeval: "Prav tako pa so zadnje kazni, ki so bile izrečene nekaterim opozicijskim voditeljem v Belorusiji, drastične in se ne izrekajo niti za zločine, če so dejansko storjeni in so med tistimi najtežjimi, nekaj, kar po mojem mnenju kaže na veliko nervozo beloruskega režima, ki se zaveda, da je naredil napako z izkoriščanjem nesreče ilegalnih migrantov, sedaj pa hiti v novo napako, ki se izraža v teh drastičnih kaznih, ki zagotovo ne bodo prispevale k temu, da se razmere umirijo in da se najdejo diplomatski izhodi iz krize v Belorusiji, ampak se bo stanje kvečjemu še bolj zaostrovalo, to pa pomeni tudi krajše življenje diktatorskega režima."

Evropski svet se bo sestal tudi v evroformatu v inkluzivni sestavi. "Pregledali bomo, kakšno je stanje naše skupne valute in kateri so ključni izzivi v tem času. Verjetno bomo nekaj slišali tudi o prihodnji širitvi," je povedal premier.

Predsednik vlade je še dejal, da se bodo današnje razprave nadaljevale tudi z včerajšnjega dokaj uspešnega sestanka z našimi vzhodnimi partnerji. "Vesel sem, da lahko rečem, da je prvič, odkar prisostvujem pogovorom z državami Vzhodnega partnerstva, prišlo do pretežno pomirjujočih besed med Armenijo in Azerbajdžanom. To je bilo tudi pozitivno presenečenje včerajšnjega sestanka. Oba voditelja sta namenila veliko več pozornosti temu, kako razmere reševati, kako se dogovoriti za nekatere pragmatične rešitve v tej situaciji, ne pa medsebojno obtoževati," je dejal predsednik vlade.

"Od velike večine članic EU, partnerjev, ki smo že v Uniji, je bila dana zelo velika podpora Ukrajini zaradi pritiskov Rusije. Nasploh smo izrazili močno zavezo stališču, da o tem, kdo bo prihodnji član EU ali posredno Nata, odločamo tisti, ki smo že v teh povezavah, in tisti, ki si tja še želijo. Nikakor pa ne pristajamo na to, da ima nekdo, ki ni član in si niti ne želi postati član, pravico do veta ter pravico vpliva na suverenost in samoodločbo katere koli suverene države," je še dejal predsednik vlade Janez Janša.

Na vprašanje glede sankcij proti Belorusiji je predsednik vlade odvrnil, da o konkretnih sankcijah v tem trenutku še ne more govoriti, je pa odločenost o njih velika. "Vse to bo odvisno tudi od podrobnosti glede razmer, ki jih bomo prejeli, in potem se bomo odločili. Morda so še odprte poti za resna pogajanja v naslednjih dneh in morda so še možnosti, da bo delovala tudi diplomacija, upanje v te možnosti polagamo," je še povedal premier. Prav tako je dejal, da je zaskrbljen glede dogajanj na tem delu sveta. "Koncentracija vojaške sile, še posebej na ukrajinski meji, je zelo močna, in je nekaj, kar ni običajno za redno vojaško vajo, torej ni dvoma, da Rusija uporablja vojaško moč za ustvarjanje pritiska. Vprašanje je, ali gre samo za ustvarjanje pritisk ali kaj drugega," je povedal premier in dodal, da je dobro, da je EU pripravljena in da se lahko izogne presenečenjem, ki smo jih bili deležni ob ruski okupaciji Krima.

Na vprašanja glede energetike je predsednik vlade dejal, da je energetski sektor pomembni del strateške avtonomije EU in tudi pogovorov o odnosih z Rusijo. Pri tem je omenil tudi vprašanje plinovoda Severni tok.

"Kar koli se bo dogajalo glede omejitev potovanj zaradi covida-19, upam, da bomo izbrali usklajen pristop. Mislim, da tak pristop potrebujemo, kajti zato tudi imamo EU – torej, da usklajujemo odzive v takšnih situacijah. Tudi glede te tematike smo blizu dogovoru," je odgovoril na vprašanje o omejitvah potovanj zaradi covida-19.