Predsednik vlade Janez Janša je na ustno poslansko vprašanje mag. Andreja Rajha (SAB) v zvezi z ukrepi, povezanimi z energetsko krizo odgovoril, da je Slovenija vpeta na evropski trg in da ima zato tudi pri naslavljanju energetske krize na voljo kratkoročne ukrepe, skladne s pravili skupnega evropskega trga. "Ključno vprašanje na svetovnih energetskih trgih je, koliko časa bo situacija s cenami energentov trajala." O tem bo razpravljal tudi Evropski svet na tokratnem zasedanju. Dejal je, da je ta vlada v EU-ju verjetno posegla po najbolj obsežnih ukrepih oz. predlogih ukrepov. "Takoj, ko je bilo jasno, da bo to stanje trajalo vsaj nekaj mescev preko zime, je vlada v deseti protikoronski zakon vključila draginjski dodatek za preko 300.000 upokojencev in nekaterih drugih posebej socialno šibkih kategorij. Ta zakon imate že en mesec v DZ-ju." Predsednik vlade je v odgovoru izrazil upanje, da bo zakon sprejet do konca letošnjega leta. Glede pomoči podjetjem je premier navedel, da je vladna skupina predlagala preučitev možnosti znižanja stopnje davka na dodano vrednost z višje na nižjo, glede na razpravo na ravni EU v četrtek pa se bo vlada odločila, ali ta predlog sprejeti ali ne. V zvezi s predlogom SAB-a, na katerega je dodatno opozoril poslanec Rajh, da bi bilo mogoče lanske turistične bone in letošnje bone 21 uporabiti tudi na področju energetike, je dejal: "Turistični boni niso bili zgolj pomoč ljudem, ampak so pomenili pomoč storitvenemu gospodarstvu, ki je bil v epidemiji najbolj prizadet." Po njegovem mnenju bi sprememba namena bonov pomenila izpad sredstev, ki bi ga bilo treba nadomestiti z drugimi viri, zato se mu predlog SAB-a ne zdi racionalen. Predsednik vlade je pojasnil, da ima vlada na mizi predlog o posebnih energetskih vavčerjih, ki ga bo obravnavala konec januarja, ko bo bolj natančno vedela, kakšne so posledice podražitev v energetiki. Z njim naj bi zajeli upokojence in druge, ki prejemajo socialne prejemke, skupaj nekaj čez 60.000. Opozoril je še, da bodo to možnost uporabili le, "če bo situacija trajala, kot se predvideva".

Na ustno poslansko vprašanje Ivana Hršaka v zvezi z ukrepi za generacijo starejših je predsednik vlade dejal, da je bilo v času od začetka epidemije marca 2020 sprejetih veliko ukrepov in odločitev, ki so izboljšale položaj upokojencev v primerjavi s prejšnjimi leti. Izpostavil je, da je v tem času prišlo do trikratne uskladitve pokojnin do dveh rednih in ene izredne, da je bil upokojencem dvakrat izplačan solidarnostni dodatek ter letni dodatek v lanskem in letošnjem letu. "Enako se predvideva v teh petih razredih za naslednje leto." Dejal je, da je bilo v zadnjem obdobju več investicij v infrastrukturo za institucionalno varstvo starejših kot prej v desetih letih, da so bili izvedeni vsi razpisi za financiranje dejavnosti upokojencev in invalidov ter, da je bil sprejet tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ponovno je opozoril na nujnost sprejetja desetega protikoronskega paketa ter izrazil upanje, da bo zakon sprejet in uveljavljen še letos, da bodo najbolj prizadeti, lahko čim prej dobili denar. "V PKP 10 je predvideno ponovno izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence v finančnem učinku 80 milijonov evrov, število prejemnikov pa je preko 300.000." Dejal je tudi, da je za upokojence za leto 2022 predvideno izplačilo letnega dodatka, predvideva se izplačilo v petih razredih od 450 do 140 evrov. Predvidena je tudi izredna uskladitev pokojnin po predlogu ZPIZ-2, predvidoma v višini 3,5 %.

V zvezi z energetsko krizo je predsednik vlade v odgovoru na poslansko vprašanje Janje Sluga dejal, da je ocena evropskih regulatorjev glede cen energentov, da gre za nihanja na trgu, na katera naj se ne bi odzivalo s spremembami tržnih mehanizmov. "Vlada nima inštrumentov, da bi konkretnim podjetjem naročala, kakšna naj bo cena energije."

Na ustno poslansko vprašanje Jožefa Horvata v zvezi z izvajanjem koalicijske pogodbe je predsednik vlade dejal, da je vlada kljub epidemiji poleg 10 protikoronskih paketov predlagala vrsto sistemskih zakonov, ki v temelju izboljšujejo položaj ljudi v državi, eden teh je Zakon o dolgotrajni oskrbi. "Za naprej pa je treba sredstva zagotoviti tudi na podlagi Zakona o demografskem skladu, ki je tudi še na poslanskih klopeh, in upajmo, da bo do konca mandata sprejet. Na ta način se bo v prihodnosti lahko bistveno razbremenilo živo delo ljudi, ki je zdaj dodatno obremenjeno s prispevki, ki jih tako ali drugače zbiramo od živega dela, zato da je pokojninska blagajna cela in lahko izpolnjuje svoje obveznosti." Dejal je, da imamo v tem trenutku najvišjo zaposlenost v zgodovini te države. "Še nikoli toliko ljudi v Sloveniji ni delalo. To pomeni, da še nikoli toliko ljudi ni bilo sposobno poskrbeti za blaginjo zase in za svoje družine. Še nikoli toliko ljudi ni plačevalo pokojninskih prispevkov, zdravstvenih prispevkov, DDV pri potrošnji, raznoraznih drugih dajatev, ki jih lahko plača samo tisti, ki iz lastnega denarja, ki nekaj ustvari. Zaradi tega so tudi investicije večje. In ker so investicije večje, se tudi splošna blaginja lahko dviga." Glede dosedanjega predsedovanja Slovenije Svetu EU pa je predsednik vlade dejal, da je v EU 27 držav članic, ki so zelo velike, majhne, srednje velike. "Ko gre za predsedovanje Svetu EU, moramo opraviti enako delo kot Nemčija, Francija ali katerakoli druga država." Ob tem je dodal: "Če doslej seštejete vsa tista poglavja, ki smo jih zaprli od začetka julija tega leta do sedaj, lahko vidite, da smo zaprli več dosjejev kot Nemčija v času svojega predsedovanja." Opozoril je, da se je Sloveniji dosjeje dodajalo ter, da se noben dosje ni vzel. "Zaradi epidemije, ki še traja, je na našo mizo prišlo veliko stvari, ki so čakale. Sicer niso vsi dosjeji enake teže, so pa nekateri dosežki slovenskega predsedovanja takšni, kot jih ni nihče pričakoval. Slovensko predsedstvo je rešilo veliko dodatnih zadev." Predsednik vlade je ob tem dodal, da se je Slovenija sedaj uvrstila na seznam držav, kjer so odkrili omikron, torej novo varianto virusa, ki je v nekaterih evropskih državah zelo razširjen. "Se pravi, dosegamo uspehe v težkih okoliščinah. In bi si želeli, da smo tega vsi veseli, ne pa da so nekateri zaradi tega žalostni in zaskrbljeni."