Skoči do osrednje vsebine

Javna tribuna za zaključke regijskega obiska na Gorenjskem

Vlada Republike Slovenije se je danes mudila na delovnem obisku v gorenjski regiji. Člani vlade so se najprej sestali na delovnem posvetu, sledili pa so ločeni programi predsednika vlade ter ministric in ministrov. V okviru obiska so se predsednik vlade in ministri ter ministrice srečali s predstavniki podjetij, zavodov, občin in drugih deležnikov v regiji. Regijski obisk se je zaključil na javni tribuni o razvoju Gorenjske. Javna tribuna je potekala v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika.

Predstavniki vlade za konferenčno mizo

Javna tribuna vladne ekipe s predstavniki regije | Avtor Kabinet predsednika vlade

1 / 2

Statistična slika

Po uvodnem pozdravu predsednika vlade in župana občine Cerklje na Gorenjskem je direktor Statistični urad Republike Slovenije (SURS) predstavil statistično sliko regije.

Direktor SURS je povedal, da je gorenjska regija šesto po velikosti, a je podpovprečno poseljena – glavni razlog za to je relief. Čeprav gre za 3. najmlajšo regijo, se tudi tu prebivalstvo stara. Naravni prirast je še vedno nadpovprečen, je tretji najvišji v Sloveniji, regija pa tudi odstopa po številu velikih družin (to je družin z več kot štirimi otroki). Presežna umrljivost v času epidemije je bila na Gorenjskem najvišja.

Delež delovno aktivnih je nadpovprečen, po deležu bruto domačega proizvoda na prebivalca je peta v Sloveniji.

Regija ima najnižjo stopnjo brezposelnosti v Sloveniji, trenutno je najnižja v zadnjih 10 letih. Zanimive so delovne migracije. Z izjemo petih sosednjih občin, kjer ljudje gravitirajo v Kranj, iz vseh ostalih občin gravitirajo zaposleni v osrednjo Slovenijo. Plače v gorenjski regiji so dva odstotka pod slovenskim povprečjem.

V regiji je malo samozaposlenih, saj večino delovnih mest generirajo velika in srednje velika podjetja.

Gorenjska je 5. najpomembnejša regija po izvozu izdelkov v Sloveniji. Turizem je izjemno pomembna panoga – na 2. mestu v Sloveniji, z nadpovprečno usmerjenostjo v tuje goste.

Glede na preostalo Slovenijo so Gorenjci najbolj zadovoljni s svojim zdravjem, najvišje pa regija kotira tudi pri samooceni zadovoljstva z življenjem.

Epidemiološka slika

Minister Poklukar je predstavil epidemiološke razmere. Minister je poudaril, da je epidemija družbeni problem in izboljšan trend je posledica tega, da smo stopili skupaj in z upoštevanjem ukrepov. Izpostavil je tudi dejstvo, da na intenzivnih oddelkih prevladujejo necepljene osebe, zato je ponovno pozval k cepljenju, tudi s poživitvenim odmerkom. Gorenjska je glede na Slovenijo nadpovprečno precepljena, a še vedno ne dovolj, da bi lahko bili s tem zadovoljni, je dejal minister. Najbolj precepljene so občine Kranjska Gora, Jezersko in Bohinj. Zahvalil se je vsem županom in zdravstvenemu osebju, ki veliko prispeva k obvladovanju epidemije v regiji.

Pobude županov z odzivi vlade

Predsednik Sveta gorenjske regije Rakovec – ob dobrih rezultatih črpanja evropskih sredstev, bodo njihovi projekti v novi finančni perspektivi sofinancirani največ do 30 odstotkov vrednosti projekta. Župani so naslovili na vlado pobudo, da se razlika do 85 odstotnega financiranja dofinancira iz državnega proračuna. Podobno problematiko je izpostavil tudi predstavnik regionalne razvojne agencije in predstavnik Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj (KGZ).

Minister Černač je v odzivu poudaril, da stopnje sofinanciranja določajo evropske uredbe. Povedal je, da so bile možnosti za prehajanje občin v manj razvite kohezijske regije, a to bi bilo treba storiti do leta 2018. Izpostavil je primer občine Litije, ki je leta 2012 zato prestopila iz osrednje v zasavsko statistično regijo. Opozoril pa je tudi, da se bodo razvojne razlike v državi povečevale, če sredstev, ki jih ima vlada na voljo, ne bo namenjala manj razvitim občinam.

Rakovec je omenil tudi željo po gorenjski univerzi, ki bi bila po njihovem mnenj zelo pomembna za razvoj regije. Napovedal je, da bodo sprožili postopke, pri čemer pa pričakujejo tudi podporo vlade. Predsednik vlade je na koncu povedal, da je ta vlada vsekakor naklonjena več univerzitetnim centrom in je regijo spodbudil, da deluje v tej smeri.

Opozoril je tudi na problematiko priseljevanja iz tujine, sedaj je v šolah vse več otrok, ki ne govorijo slovenske. Predlagal je nadgradnjo oziroma dopolnitev 44. člena Zakona o osnovni šoli, in sicer, da se ob vpisu otrok preveri osnovno znanje slovenskega jezika ter v primeru neznanja osnov slovenščine odloži vpis za eno leto in otroka napoti na tečaj/učenje jezika. Enoletna »pripravljalnica« spoznavanja slovenskega jezika je smiseln most oziroma uvod pred vpisom v osnovno šolo. Minister Cigler Kralj je dejal, da se s težavo slabe integracije tujcev na ministrstvu zelo ukvarjajo in poskušajo reševati. Odzval se je tudi predstavnik ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport in povedal, da se problematike otrok priseljencev zavedajo, k zadevi pa bodo takoj pristopili sistematično in celovito. Temu je pritrdil tudi predsednik vlade in napovedal uvedbo predhodnih tečajev.

Župan Škofja Loka je dal pobudo v zvezi s 4. razvojno osjo, ki bi se morala namesto na Jeprci končati z navezavo na avtocestno omrežje. Minister Vrtovec je povedal, da je sprememba poteka trase 4. razvojne osi že pripravljen in ga bo vlada kmalu obravnavala. Napovedal je tudi začetek gradnje obveznice Vodice. Minister Vizjak pa je potrdil, da bo njihovo ministrstvo speljalo ustrezne postopke.

Župan občine Gorje Peter Torkar se je dotaknil pitne vode. Njihov sistem ima v turistično obremenjenih mesecih kar 60 tisoč uporabnikov, a že od leta 2014 ukvarjajo s širitvijo vodovarstvenih pasov. Prosil je, da se občino uvrsti na prednostno listo, pri tem pa želijo tudi spremljajoče ukrepe, ki bodo ohranjali prebivalce na območju občine. Minister Vizjak je v odzivu povedal, da je uredba tik pred začetkom javne razprave.

Župan občine Cerklje na Gorenjskem je izpostavil izgradnja kanalizacije s Krvavca; uredba o vodovarstvenem območju še ni sprejeta; Dom Tabor – RS jih sili k prodaji; vloga za koncesijo oddelka za dementne osebe; opozoril je tudi na plače podpornega osebja v zdravstvenih domovih in domovih starejših občanov. Na njegove besede se je odzval minister Poklukar, ki je povedal, da se je v okviru pogajanj o kolektivni pogodbi za javni sektor izboljšal tudi položaj zaposlenih, ki sodijo v tako imenovano J skupino. Pritrdil mu je tudi minister Cigler Kralj in povedal, da se pogajanja za to skupino nadaljujejo po 15. januarju. Opozoril je tudi na problematiko županskih plač in plač direktorjev občinskih uprav. Minister Koritnik je ob tem povedal, da vlada na višino županskih plač ne more sama vplivati, ampak je to odvisno od volje zakonodajalca. Do konca leta pa naj bi omogočili, da bodo župani lahko sami v nekem razponu vplivali na višino plač direktorjev občinskih uprav.

Podpredsednik Elana Jan Korošec je izpostavil odpiranje predelovalne industrije in turizma v svet. Poudaril je, da se predelovalna dejavnost vrača v Evropo, kar vidi kot izjemno priložnost za Slovenijo. Podjetja se soočajo z velikim kadrovskim primanjkljajem in v tem kontekstu je omenil možnost državne podpore avtomatizaciji proizvodov v predelovalni industriji, saj bi to prispevalo k višji dodani vrednosti na zaposlenega.

Predstavnik gospodarstvenikov se je zahvalil za izboljšanje gospodarskega vzdušja v Sloveniji, pa tudi za zvišanje olajšave, ki bo znižala razliko med bruto in neto plačo. Zanimalo pa ga je, kako bo z minimalno plačo v naslednjem letu. Minister Cigler Kralj je povedal, da je pri njeni uskladitvi treba upoštevati več dejavnikov, meni pa, da je tokrat moč ugoditi tako pričakovanjem delodajalcev kot sindikatov, po eni strani zaradi inflacije, po drugi zaradi davčne razbremenitve dohodkov.

Aleš Rozman, Bolnišnica Golnik, je opozoril na dve zadevi: zastarelo infrastrukturo v bolnišnicah, pozval pa je k začetku investicije regionalne gorenjske bolnišnice. Pozval je tudi k reformi zdravstvenega sistema za bolj učinkovito izvajanje zdravstvenih storitev. Rozmanu je pritrdil minister Poklukar, ko je dejal, da potrebujemo sistemske zakone, ki bodo pripomogli k boljšemu strateškemu upravljanju zdravstva. Že sprejet zakon o investicijah v zdravstvu pa je po njegovih besedah podlaga tudi za izgradnjo regionalne bolnišnice. Kot je povedal pa je vlada nedavno omogočila lažje zaposlovanje tujih zdravstvenih delavcev pri nas.

Predstavnik podjetja Magneti je vprašal, kako bo vlada ukrepala v energetski krizi in splošnemu dvigu cen v logistiki. Minister Vrtovec je povedal, da pripravljajo ukrepe v okviru tega, kar je dovoljeno po pravilih EU. Poudaril je tudi, da bo treba čim prej zmanjšati slovensko energetsko odvisnost od ene države.

Rok Roblek, občina Preddvor, je opozoril na kraje na izkopaninah v občini, pa tudi na težave z vodovarstvenim območji, ki so bila določena z odloki pred desetletji, a jih sedaj ne morejo spremeniti. Opozoril je tudi na problematiko urbanizacije, zaradi česar so kmetije postale tako rekoč moteč dejavnik v podeželskih krajih, in sanacijo jezera Črnava.

Blaž Račič, občina Jesenice, je opozoril na energetsko krizo in ga je zanimalo, kdaj bo vlada na tem področju ukrepala. Minister Vrtovec je potrdil, da bo vlada pomagala z energetskim bonom najranljivejšim skupinam. Bil pa je precej kritičen do občine Jesenice in Maribor, ki v Sloveniji izstopata po cenah ogrevanja.

Predstavnik KGZ Kranj je opozoril na težave gorenjskega kmetijstva, vezane na črpanje na evropskih sredstev. Dal je pobudo, da se v naslednji finančni perspektivi zagotovijo investicijska sredstva posebej regije kot je Gorenjska.

Minister Podgoršek je povedal, da je bilo vprašanje sobivanja kmetov in nekmetov na podeželju bilo izpostavljeno tudi v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU. Poudaril je, da je ključno prostorsko načrtovanje, da se kmetij ne sme izriniti nekam na obrobje, a tudi, da je ključen dialog. Omenil je tudi mehanizem za podporo kmetijskim šolam pri nakupu kmetijske mehanizacije.  

Minister Počivalšek je čestital gospodarstvenikom, da so – ob vladnih protikoronskih paketih – preživeli zaprtje in uspešno poslujejo dalje. Spomnil je na ugodne gospodarske rezultate. Izpostavil je predvsem dve veliki težavi Gorenjske  (podobno kot drugje v Sloveniji): pomanjkanje delovne sile in možnosti za širjenje podjetniških iniciativ. Pozval je župane, da pri tem pomagajo podjetnikom na svojih območjih. V odzivu se je dotaknil tudi turizma in opozoril, da a se bo tudi ta panoga po epidemiji precej spremenila. Poudaril je nekatere prednosti Slovenije na tem področju, izpostavil pa obnovo planinskih koč in planinskih poti.