V zvezi s predlagano spremembo 46. člena zakona vlada meni, da so razlogi, ki jih predlagatelj navaja za spremembo, to je odgovornost ustanovitelja za delovanje zavoda, kakovost poslovanja, financiranje, vzdrževanje in varnost nepremičnine ter ugled zavoda v javnosti, sicer utemeljeni, vendar je pri tem potrebno opozoriti tudi na vse ostale vzvode, ki jih ima ustanovitelj pri samem delovanju zavoda, kot so na primer sprejem ustanovitvenega akta, soglasje k sistematizaciji in objavi delovnih mest, mnenje k imenovanju ravnatelja, soglasje h kadrovskemu in finančnemu načrtu. Vpliv ustanovitelja se kaže tudi preko lastništva premoženja. Iz tega vidika in upoštevaje tudi mnenja reprezentativnih združenj lokalnih skupnosti, ki so ga podale k predlogu sprememb, bi veljalo določbo ponovno preveriti.

V zvezi s 3. členom predloga zakona, ki na novo vzpostavlja napredovanje pomočnic vzgojiteljic v naziva mentor in svetovalec, je prav tako potrebno opozoriti na prehodno določbo. Napredovanje strokovnih delavcev v nazive namreč ureja pravilnik, ki ga sprejme minister za izobraževanje in potrebno je določiti rok, v katerem minister uskladi pravilnik z zakonom in posledično uredi tudi postopek napredovanja. Sam predlog razširitve napredovanja pomočnic vzgojiteljic v naziva, Vlada RS podpira, je pa potrebno ob tem upoštevati tudi plačna razmerja oziroma spremembo do katere bo prišlo ob navedeni določbi.  

V zvezi s spremembo poglavja, ki ureja zbirke podatkov in varstvo osebnih podatkov, Vlada meni, da je sprememba vsekakor potrebna, je pa zaradi zahtevnosti določb, tudi z vidika informacijske varnosti, sprememba zelo zahtevna in terja poglobljeno uskladitev na vseh nivojih.
Na podlagi navedenega Vlada predlog zakona podpira, opozarja pa na nujne korekcije določb, ki urejajo zbirke in varstvo osebnih podatkov in prehodnih določb zakona, za kar bodo potrebni ustrezni amandmaji.

Na seji odbora za gospodarstvo je vlada sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2021-2024 uvrsti nov projekt »Finančna pomoč pri reji prašičev v letu 2021«.
Namen projekta je ohranitev ekonomske sposobnosti rejcev prašičev v Republiki Sloveniji za nadaljevanje reje. Z izvedbo projekta bo zagotovljeno nadaljnje izvajanje kmetijske dejavnosti na predvidoma 582 kmetijskih gospodarstvih, kjer je prašičereja glavni oziroma edini vir dohodka na kmetiji.

Odkupne cene prašičjega mesa in pujskov v EU (in tudi v Sloveniji) so po rasti v spomladanskih mesecih namreč začele od junija močno padati, trend še ni ustavljen in so pod lansko ceno tega obdobja, ko so bile že sicer nizke (meso -8,4 %, pujski -17,0 %) in pod petletnim povprečjem (meso -14,4 %, pujski -28,8 %). Rastejo cene krmnih komponent in krmil ter drugih inputov, kar še dodatno poslabšuje ekonomiko proizvodnje.

Za pridobitev finančne pomoči mora upravičenec izpolnjevati pogoje, da je vpisan v evidenco imetnikov rejnih živali v letu 2021, kamor je sporočil podatke o staležu prašičev na dan 1. februar 2021 in kjer preračun števila živali na GVŽ (število glav velike živine) izkazuje na ta dan najmanj tri GVŽ plemenskih prašičev oziroma petnajst GVŽ prašičev pitancev, da je njegovo kmetijsko gospodarstvo na dan oddaje zahtevka vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter na dan oddaje zahtevka ne sme biti v stečaju, prisilni likvidaciji ali v osebnem stečaju in ne sme imeti neporavnanih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 evrov.  

V okviru tega projekta je planiranih do 1.873.912,14 evrov, izplačila pa so planirana še v letošnjem letu in sicer 23. decembra 2021. Izplačila upravičencem bodo opravljena na podlagi Odloka o finančni pomoči pri reji prašičev v letu 2021, ki ga je sprejela Vlada RS in objavila v Uradnem listu št. 181/2021.