Vlada sprejela spremembe Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 

Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19.

Med izjeme od izpolnjevanje pogoja PCT se vključijo vse poštne pošiljke (Pošta Slovenije in paketni distributerji kot DHL, DPD, GLS,….) in prevzem blaga v dostavi. To pomeni, da morajo izvajalci omenjenih storitev izpolnjevati pogoj PCT, za uporabnike oziroma potrošnike pa pri prevzemu blaga in poštnih pošiljk v dostavi ta pogoj ni potreben, razen za prevzem v poštnih poslovalnicah.

Odlok jasneje določa, da se med obšolske dejavnosti štejemo tudi obiskovanje glasbene šole. Dodaja se, da se samotestiranje, ki ga izvajajo učenci, dijaki in študenti, šteje za izpolnjevanje pogoja PCT pri kolektivnem uresničevanju verske svobode. 

Spreminja se drugi odstavek 8. člena tako, da je testiranje v domačem okolju določeno tudi za otroke, ki so zato, ker doma nimajo ustreznih razmer, nameščeni v vzgojne zavode. 

Dodano je, da imajo pravico do presejalnega testiranja s testi HAG pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v breme sredstev državnega proračuna le tiste osebe, ki imajo začasno ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma so diplomatski predstavniki v Republiki Sloveniji. 

Območje sejemske dejavnosti na odprtih površinah (premične stojnice v nizu ali skupini) mora biti ograjeno tako, da pristop nanj ni mogoč mimo uradnega vhoda.  Vhod in izhod morata biti ločena. Ob vhodu v lokal ali na prostor, kjer se izvaja gostinska dejavnost strežbe jedi in pijač, mora biti na vidnem mestu objavljeno dovoljeno največje število hkrati prisotnih oseb v lokalu ali na prostoru. Pod temi pogoji je dovoljeno izvajanje gostinske dejavnosti strežbe jedi ali pijač na sejemskih prireditvah na odprtih površinah in na zunanjih premičnih stojnicah.

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Dodatne omejitve na meji zaradi nove različice virusa B.1.1.529

Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o dopolnitvi Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.

Zaradi pojava nove različice virusa SARS-CoV-2 z oznako B.1.1.529 je določena obvezna karantena ob vstopu v Slovenijo za osebe, ki:
- imajo prebivališče v državah oziroma območjih, kjer je bila ugotovljena prisotnost te različice virusa, ali
- ki so se v zadnjih 14 dneh pred vstopom v Slovenijo zadrževale v teh državah ali na območjih.

Te osebe ne morejo predčasno prekiniti obvezne karantene, traja torej polnih 10 dni. Naslednji dan po izteku karantene pa morajo opraviti test PCR. Če je test pozitiven, je protokol za te osebe enak kot za vse druge osebe, ki so pozitivne na testu PCR.

Tujcem brez prebivališča v Republiki Sloveniji, ki prihajajo z območij z novo različico virusa, se vstop ne dovoli.

Osebe, ki so se zadrževale na ogroženih območjih 14 dni pred uveljavitvijo odloka, morajo o tem obvestiti številko 113, nato se jih napoti v karanteno na domu za 10 dni. Tudi zanje velja, da karantene ne morejo predčasno prekiniti in po izteku 10 dni morajo opraviti test PCR.

Seznam držav oziroma območij z različico B.1.1.529 objavlja NIJZ na svoji spletni strani.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada sprejela predlog gradbenega zakona

Vlada je določila besedilo predloga Gradbenega zakona (GZ-1) in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v tretjo obravnavo.

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo dopolnjen predlog zakona za tretjo obravnavo na podlagi sklepa Državnega zbora Republike Slovenije. V drugi obravnavi je bil sprejet amandma k 5. členu zakona, ki opredeljuje gradnjo z gradbenim dovoljenjem in prijavo začetka gradnje.

Gradbena zakonodaja je z vidika posegov v okolje in prostor ena osrednjih in najpomembnejših regulativnih ureditev. Gradbeni zakon neposredno zadeva najširši krog prebivalcev skozi individualno stanovanjsko gradnjo, gospodarske vlagatelje in naložbe javnega sektorja, pa tudi gradbeno stroko, izdajatelje gradbenih dovoljenj in inšpektorje. Sedanji postopki so preobsežni in zamudni, zaradi česar je načrtovanje projektov oteženo z vseh vidikov (časovno, procesno in stroškovno).

S spremembami Gradbenega zakona se bo zagotovilo bolj tekoč in učinkovit postopek izdaje gradbenega dovoljenja, pridobitev gradbenega dovoljenja v 30 dneh, dopušča t. i. manjše rekonstrukcije brez gradbenega dovoljenja, poenostavlja in pocenil bo postopke pridobivanja uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše, dopustil gradnjo v lastni režiji pod določenimi pogoji, omogočil legalizacijo zgolj posameznih delov objekta, plačilo komunalnega prispevka pa ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč je sedaj rok vezan na pričetek prijave gradnje, kar omogoča pridobitev kreditov na osnovi gradbenega dovoljenja ter posledično s tem plačilo komunalnega prispevka ter realizacij investicijske namere gradnje. Novi zakon med drugim vzpostavlja pravno podlago za poslovanje v elektronski obliki in s tem sledi načrtovani uvedbi elektronskega poslovanja preko storitev prostorskega informacijskega sistema (eGraditev).

Postopki, povezani s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, bodo po uveljavitvi novega zakona tekli hitreje in bolj učinkovito, a nikakor na račun zaščite javnega interesa in pravne varnosti vseh udeležencev gradnje.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Predlog zakona o urejanju prostora v tretjo obravnavo

Vlada je določila besedilo Predloga zakona o urejanju prostora in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v tretjo obravnavo.

Zakona o urejanju prostora prinaša nujne spremembe na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike, in sicer vse z namenom učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni ter učinkovitejšega vodenja zemljiške politike kot ključnih elementov za doseganja trajnostnega prostorskega razvoja.

Vzpostavlja projektni pristop pri sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih bo ustanovljena projektna skupina, da bosta in delo potekala hkrati med vsemi strokami. Postopki načrtovanja posegov v prostor in postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli vzporedno - postopka celovite presoje vplivov na okolje in priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana.

Določa vrste prostorskih aktov, za katere bo obvezna celovita presoja vplivov na okolje, in sicer: strateški prostorski akt, občinski prostorski načrt, državni prostorski načrt in uredba o najustreznejši varianti.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor