Vrnitev slovenske filmske dediščine v Slovenijo

Vlada je na današnji dopisni seji soglašala z nameravanim podpisom Pogodbe o prevzemu slovenskih celovečernih filmov, ki se nahajajo v hrambi Jugoslovanske kinoteke v Beogradu.

Trinajst slovenskih celovečernih filmov (negativ slike in tona) je bilo na podlagi dogovora o depozitu 15. februarja 1968 s strani producenta TRIGLAV FILM predanih v hrambo v Jugoslovansko kinoteko v Beogradu. V Sloveniji namreč takrat nismo zagotavljali primernega depoja za hrambo filmov na izjemno gorljivem nitratnem filmskem traku. Gre za pomembne filme, ki vsi sodijo v slovensko filmsko klasiko: Na svoji zemlji, Trst, Kekec, Jara gospoda, Svet na kajžarju, Dobri stari pianino, Dobro morje, Akcija, Veselica, Ti loviš, Naš avto, Tri četrtine sonca, Balada o trobenti in oblaku).

Republiški komite za kulturo SRS je od leta 1968 pa vse do leta 1990 sklepal pogodbe o hrambi navedenih filmov z Jugoslovansko kinoteko in ji za hrambo plačeval dogovorjeni znesek nadomestila. Z osamosvojitvijo Slovenije je ta zadeva ostala nerešena. Plačila za hrambo so se prekinila. Z Jugoslovansko kinoteko se je Arhiv Republike Slovenije že pred leti začel pogovarjati o izročitvi filmov. Nasprotna stran je to pogojevala s plačilom nadomestila hrambe od leta 1991 naprej. V Arhivu Republike Slovenije so na podlagi zneska iz zadnje pogodbe leta 1989 pripravili izračun nadomestila za hrambo od leta 1991 do 2021 s pripadajočimi obrestmi ter ga uskladili z Jugoslovansko kinoteko. Zato so pripravili predlog pogodbe, s katerim se Vlada seznanja in k njej daje soglasje.

Gre za izjemno pomemben in neprecenljiv del slovenske kulturne in filmske dediščine, ki se bo z izvršitvijo predlagane pogodbe končno vrnila v Slovenijo. V Arhivu Republike Slovenije – Filmskem arhivu bodo nemudoma pričeli s postopki digitalizacije pridobljenih filmov ter jih tako še dodatno zaščitili.

Vrednost nadomestila za hrambo filmov med letoma 1991 in 2021 znaša 43.791,57 evrov. Vir financiranja je proračun Ministrstva za kulturo.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Vlada določila besedilo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi  in ga pošlje v DZ v tretjo obravnavo.

Državni zbor Republike Slovenije je na 87. izredni seji opravil drugo obravnavo Predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in sprejel amandmaje k predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ključne spremembe, ki jih prinašajo amandmaji so:

• jasneje je opredeljeno, kdaj upravičencu pravice mirujejo,
• zamaknjeno je obdobje pričetka izvajanja pravic v skladu z Zakonom o dolgotrajni oskrbi, in sicer v delu dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki se v skladu s tem zakonom začne izvajati 1. januarja 2023, zaradi potrebne prilagoditve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
• zamaknjeno je obdobje v katerem se Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prilagodi na izvajanje nalog, ki izhajajo iz Zakona o dolgotrajni oskrbi,
• jasneje so opredeljeni kadrovski pogoji za opravljanje dolgotrajne oskrbe.

Kljub amandmajem jedro predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naslavlja potrebe uporabnikov ostaja nespremenjeno.

Sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi bo omogočil:

• enotno oceno upravičenosti, ki bo podlaga, da zavarovane osebe s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic
• upravičenec bo imel možnost izbire, saj bo lahko dolgotrajno oskrbo koristil v obliki oskrbe na domu ali oskrbe v instituciji ali denarnega prejemka ali oskrbovalca družinskega člana (slednjega v primeru, da gre za osebo s težko in najtežjo omejitvijo samostojnosti)
• nove storitve, tudi pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter pravico do sofinanciranja e-oskrbe
• dostop do primerljivh storitev tako na domu, kakor v instituciji
•  višji delež financiranja iz javnih virov in s tem finančno razbremenitev oseb, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo, njihovih družinskih članov in tudi lokalnih skupnosti
• boljši nadzor nad oskrbljenostjo oseb, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo in nad namenskostjo porabe javnih virov,
• predvsem pa, da dolgotrajna oskrba takrat, ko jo bomo potrebovali dostopna, dosegljiva, kakovostna in varna.

Državni zbor je sprejel sklep, da predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije.

Vir: Ministrstvo za zdravje