Podnebne spremembe so in bodo

Podnebne spremembe (PS) so že nekaj desetletij del našega vsakdana in tako bo tudi v prihodnosti. V Sloveniji je temperatura v zadnjih šestdesetih letih zrasla za 2,4 °C. Vročinski stres se stopnjuje in ima velik vpliv na vsa živa bitja. Podobno kot drugod po svetu bodo tudi v Sloveniji vročinski valovi daljši, močnejši in pogostejši. Zaradi velike koncentracije pozidanih površin bodo vročinski valovi v mestih še močneje izraženi kot na podeželju.

Z višanjem temperature se krepi vodni krog, zato so padavinski dogodki postali intenzivnejši, porazdelitev padavin po svetu se spreminja. V Sloveniji se bo pozimi povečala skupna količina padavin, vendar se bo manj padavin zadržalo v snežni odeji, ki je naravni zadrževalnik vode. Tako bo večji del padavin takoj odtekel, kar bo povečalo tveganje za zimske poplave. Snežne odeje je danes bistveno manj kot pred šestimi desetletji. Tudi v prihodnosti bo manj snežnih padavin, snežna odeja bo tanjša. Sneg ni pomemben samo za turizem, zelo pomemben je za prenos vode iz hladnega obdobja v rastno dobo.

Projekcije za Slovenijo ne kažejo večjih sprememb v skupni količini poletnih padavin. Podaljšal se bo čas med posameznimi padavinskimi dogodki, povečalo se bo izhlapevanje, suha obdobja pa bodo spremljale zelo visoke temperature. Vse to bo zelo povečalo tveganje za pojav t. i. rapidnih suš.

Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

Dva odziva na PS, ki bi morala iti z roko v roki, sta blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Blaženje podnebnih sprememb pomeni, da zmanjšujemo vplive, ki te spremembe povzročajo, torej zmanjšujemo izpuste toplogrednih plinov (TGP).  Velika večina izpustov teh plinov je vezana na rabo energije. Torej so poglavitni ukrepi za blaženje podnebnih sprememb povezani z učinkovito rabe energije (električna energija, ogrevanje in hlajenje, proizvodnja različnih dobrin, transport…). Ne glede na ukrepe blaženja pa bodo do danes nakopičeni TGP v ozračju v naslednjih dveh desetletjih še intenzivno spreminjali podnebje. Toplogredni plini so namreč dolgoživi, njihova življenjska doba v ozračju je od nekaj 10  do nekaj 100 let. Zato ima prilagajanje na PS smisel.

Na PS se prilagajamo z vsem, s čimer zaščitimo svoje dejavnosti pred škodljivimi učinki prememb podnebja. Ti ukrepi so lahko prilagojeni posamezni dejavnosti, lahko pa so tudi medsektorski. Pomembno je, da so v sinergiji z ukrepi blaženja. To pomeni, da so vsaj ogljično nevtralni (ne povzročajo dodatnih izpustov TGP), še bolje pa, da so hkrati tudi blažitveni ukrepi.  Primeri ukrepov prilagajanja so uvedba namakanja, postavitev protitočnih mrež, varstvo pred poplavami, učinkovito opozarjanje na ekstremne naravne dogodke, gradnja, ki bo upoštevala vremenske ekstreme, učinkoviti odtočni sistemi v urbanih okoljih, ustrezen sistem zavarovanj na ekstremne vremenske dogodke, preveritve prostorskih načrtov občin, …

V Sloveniji si izpuste TGP, ki povzročajo PS, v grobem delijo naslednji sektorji: promet, energetika, industrija, odpadki, raba goriv v gospodinjstvih, kmetijstvo.

Podnebne spremembe so nepravične

Učinki spremenjenega podnebja namreč ne povzročajo škode le v državah z velikimi izpusti TGP. Nasprotno, veliko držav, kjer PS iz leta v leto povzročajo veliko škode in terjajo žrtve, nosi le majhno odgovornost za trenutno stanje podnebja. Posledice PS občutimo in jih bomo še občutili vsi.

To pomeni, da bodo morale pri iskanju rešitev sodelovati vse države, posebej tiste z velikimi izpusti TGP v svetovnem merilu. EU prispeva 10 % svetovnih izpustov TGP in je nadpovprečno zavzeta pri njihovem zmanjševanju. Zavezala se je, da bo imela do leta 2050 ničelne neto emisije TGP.  Temu zgledu bodo morale slediti tudi države z večjimi izpusti, da bi lahko dosegli omejitve globalnega segrevanja. EU čakajo strokovna in pogumna pogajanja, da bi prepričala države z velikimi količinami izpustov TGP, naj jih ustrezno zmanjšajo.

Previdnost pri snovanju ukrepov

Pri pripravi ukrepov za blaženje moramo biti zelo pozorni na celostno, globalno sliko in druge posledice takega ukrepa. Zato je potrebna tudi skrajna previdnost pri različnih ukrepih na državni ravni, kot je npr. ukinitev energetsko intenzivne industrije.

Res je, da se bo ukinitev npr. energetsko intenzivne panoge v državi poznalo na bilanci izpustov države. Vendar smo na ta način problem rešili le navidezno – izboljšali smo sliko za našo državo. Na globalni ravni, ki je pravzaprav pomembna, pa situacijo celo poslabšamo. Industrija se bo selila v druge države z bistveno slabšimi okoljskimi standardi in slabšo tehnologijo, kar bo še povečalo rabo energije in količino izpustov za ta konkretni izdelek in hkrati povečalo tudi ostale okoljske pritiske. Izboljšamo torej le lastno podobo, na globalni ravni situacijo celo poslabšamo. Dokler bomo porabniki produktov, ki se bodo namesto v naši državi z visoko tehnologijo proizvajali kjerkoli na svetu z bistveno slabšim okoljskim vplivom, ne bomo z zapiranjem naše industrije naredili ničesar oz. bomo situacijo celo poslabšali.

Obnovljivi viri energije

Velik potencial za zmanjšanje izpustov TGP sicer vidimo v obnovljivih virih energije (OVE). Vendar moramo tudi tu videti celotno sliko. Pri načrtovanju OVE moramo upoštevati naravne danosti države in ne smemo nekritično uporabljati rešitev drugih držav. Npr. rešitev Danske z velikim deležem vetrne energije ni prenosljiva v Slovenijo, kjer je potencial vetra izrazito nizek. Hkrati se moramo zavedati, da tudi OVE niso povsem ogljično nevtralni in da imajo lahko tudi druge negativne vplive na okolje.

Ključno za zmanjšanje izpustov TGP je učinkovita raba energije. Z zmanjšanjem skupne rabe energije bo lahko tudi potencial OVE, ki ga imamo, pokril dovolj velik delež v skupni rabi energije.

Trajnostni vidik ukrepov

Slovenija je med bolj potratnimi državami z energijo v svetovnem merilu. Velik korak v smeri zmanjšanja rabe energije lahko naredimo z zmanjšanjem naše izrazito potrošniške naravnanosti. Če se odrečemo samo nakupu dobrin (od hrane, obleke, elektronike …), ki jih po kratki uporabi zavržemo, bomo naredili ogromen korak. Stopnjo porabe energije lahko zmanjšamo tudi tako, da zmanjšamo toplotno izgubo stavb, da vgradimo učinkovite kurilne in grelne naprave, se odpovemo ne nujnim letom v oddaljene dežele …

Prilagajanje je postalo nujnost

Slovenija prispeva 0,004 % svetovnih izpustov. Kljub temu, da naš vpliv na PS ni odločujoč, doživljamo da imajo vpliv tudi na nas. Zato je potrebna enotna državna odločitev, kako ravnati ob realnosti PS, da bi ohranili odgovoren odnos do okolja in mednarodnih zavez ter energetsko in gospodarsko neodvisnost.

Po drugi strani pa smo pri ukrepih prilagajanja na PS neodvisni od drugih držav. Evropska okoljska agencija je ocenila, da se ukrepi prilagajanja stroškovno povrnejo v razmerju najmanj 1:2, v večini primerov pa še mnogo več, pri čemer družbeni vidiki niso upoštevani. Glede na to, da se je v zadnjih dveh desetletjih škoda zaradi vplivov podnebnih sprememb močno povečala (suše, poplave, zmrzali, neurja …) in vemo, da se bodo v naslednjih dveh letih vplivi še stopnjevali ne glede na blažitvene ukrepe, bi morali zelo resno in čim hitreje pristopiti k bolj ambicioznim prilagoditvenim ukrepom v vseh sektorjih.

Tudi na letošnjem podnebnem vrhu bo prilagajanje ena izmed štirih ključnih tem, saj se le z modrimi prilagoditvenimi ukrepi lahko izognemo žrtvam in škodi ob številnih neugodnih vplivih že nastalih podnebnih sprememb.