Skoči do osrednje vsebine

Podnebno ogledalo 2021: Izvajanje podnebnih ukrepov moramo takoj okrepiti

»Podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar si je Slovenija zastavila tudi z Dolgoročno podnebno strategijo (ReDPS50), lahko dosežemo le ob njeni ustrezni umestitvi med politične, razvojne in izvedbene prioritete ter s takojšnjo okrepitvijo izvajanja podnebnih ukrepov«, ugotavlja Podnebno ogledalo 2021.

Prva tri Podnebna ogledala, ki jih je Center za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« s partnerji pripravil v projektu LIFE Podnebna pot 2050, so bila pri strokovnjakih, odločevalcih, predstavnikih nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih dobro sprejeta. Letos se v okviru vzpostavljenega sistema za spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) nadaljuje že s četrtim Podnebnim ogledalom. To je tudi prvo ogledalo, ki je bilo pripravljeno brez podpore evropskih sredstev. Spomladi leta 2022 bo pripravljeno še Podnebno ogledalo 2022, ki bo obenem zadnje še namenjeno pregledu doseganja ciljev in izvajanja ukrepov iz Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)

Doseganje ciljev leta 2020 je spodbudno, za cilje v letu 2030 pa bo potrebno več aktivnosti

Poročila »Podnebno ogledalo 2021« kažejo, da bo Slovenija obvezujoč cilj na področju emisij neETS (to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami) leta 2020 (OP TGP) dosegla. Emisije TGP iz virov v okviru tega cilja so se leta 2019 zmanjšale za 2 % in so bile za 11,9 % nižje od cilja za leto 2020. Ravno tako bo leta 2020 (OP TGP) dosežen tudi obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju energetske učinkovitosti. Raba primarne energije se je namreč leta 2019 zmanjšala že drugo leto zapored, tokrat za 1,8 % in je bila 6 % pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju obnovljivih virov energije (OVE), pa leta 2020 ne bo dosežen. V letu 2019 je bil delež OVE v bruto rabi končne energije z 22 % kar 3,0 odstotne točke nižji od cilja za leto 2020, od leta 2010 pa se je povečal za samo 1,6 odstotne točke.

Ministrstvo za okolje in prostor projekt sofinancira iz Sklada za podnebne spremembe. Projekt omogoča, da po sektorjih jasno vidimo kakšno je stanje, kje se stvari izboljšujejo in kje je treba še kaj izboljšati. Trenutno smo lahko z vidika zastavljenih ciljev v letu 2020 zadovoljni, toda cilji postajajo zahtevnejši, zato bo treba še konkretneje pristopiti k izvajanju ukrepov. Pri tem nas usmerja tudi Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 z zastavljenim ciljem podnebne nevtralnosti v 2050 ter zakonodajni paket Pripravljeni na 55, ki bo zaostril cilje do 2030.

Podnebno ogledalo 2021 izpostavlja, da sta za prehod v podnebno nevtralnost doseganje ambicioznih ciljev v letu 2030, ki se še usklajujejo z Evropsko komisijo, in intenzivnejše izvajanje ukrepov v tem obdobju, odločilna. Potrebno je takojšnje izvajanje ukrepov v polnem obsegu, kot je to že načrtovano v sprejetih dokumentih Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050). Izvajanje ukrepov ni pomembno samo z vidika doseganja ciljev; ustvarja tudi nova delovna mesta in prispeva k bolj samostojni, prožni, odporni in zdravi družbi ter je vodilo uspešnega zelenega okrevanja po pandemiji.

Z blaženjem podnebnih sprememb se izpolnjuje tudi volja državljanov. V Sloveniji je v raziskavi Flash Eurobarometra (avgust 2021) 40 % vprašanih ukrepe proti podnebnim spremembam navedlo kot najbolj pomembno politično prioriteto, ki bi jo moral obravnavati evropski in z njim tudi slovenski parlament. Ukrepanje proti podnebnim spremembam podpira tudi stroka na globalni ravni. Ta ugotavlja, da smo segrevanje ozračja in s tem podnebne spremembe povzročili ljudje. Nekaterih podnebnih sprememb kratkoročno ne moremo več preprečiti, za njihovo omejitev pa je treba takoj in močno zmanjšati emisije CO2 in drugih toplogrednih plinov.   

Podnebno ogledalo 2021 so pripravili na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s PNZ svetovanje projektiranje, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije. Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Vsi zvezki Podnebnega ogledala 2021, skupno 7, so dostopni na spletni strani. Kazalniki, ki kažejo doseganje ciljev skupno in po posameznih sektorjih, bodo dostopni na spletni strani ARSO v prvi polovici oktobra.

Dodatne informacije: mag. Barbara Petelin Visočnik, barbara.visocnik@ijs.si, 01 588 53 94

DODATNO GRADIVO

Zmanjševanje emisij TGP leta 2019 po sektorjih

Leta 2019 je imel največji delež v emisijah neETS promet z 52 %, sledili so kmetijstvo s 16 %, široka raba z 12 % in industrija z 11 %.

Promet. Emisije v prometu so se v obdobju 2005−2019 povečale za skoraj 28 %. Zaradi pandemije koronavirusa je za leto 2020 v tem sektorju pričakovati veliko zmanjšanje emisij. Dolgoročno ostajajo emisije v prometu še naprej najbolj negotove.

Kmetijstvo. Dolgoročni trendi emisij TGP v tem sektorju so stabilni, spremembe počasne. V okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 blaženje podnebnih sprememb ni bilo posebej programirano. To se bo spremenilo s Strateškim načrtom Skupne kmetijske politike 2023–2027 na ravni Evrope, ki je trenutno v pripravi – tu so podnebne spremembe zelo izpostavljene.

Široka raba / Stavbe. V obdobju 2005−2019 so se emisije v široki rabi zmanjšale najbolj med vsemi sektorji, in sicer za 50,6 %. Še vseeno se emisije leta 2019 za ciljem v letu 2020 zaostajale še za 2,4 odstotne točke. Največji del emisij v široki rabi predstavlja raba goriv v stavbah.