Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije sprejela mnenje o predlogu zakona za izplačilo dodatka gasilcem za delo v rizičnih razmerah.
Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem je dne 14. 9. 2021 Državnemu zboru RS predložila Predlog zakona o izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah poklicnim gasilcem in zaposlenim v prostovoljnih gasilskih enotah in gasilskih zvezah (predlog zakona), s katerim se predlaga vzpostavitev pravne podlage za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah za poklicne gasilce in zaposlene, ki so zaposleni v poklicnih jedrih v prostovoljnih gasilskih enotah in gasilskih zvezah. S predlogom zakona se želi poklicne gasilce in zaposlene v poklicnih jedrih v prostovoljnih gasilskih društvih in gasilskih zvezah vključiti v razširjen krog upravičencev do dodatka za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, ki je opredeljen v 11. točki prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS).
Vlada Republike Slovenije Predloga zakona o izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah poklicnim gasilcem in zaposlenim v prostovoljnih gasilskih enotah in gasilskih zvezah ne podpira.
Vlada RS je 2. 9. 2021, določila izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o drugačni ureditvi dodatka za nevarnost v času razglašene epidemije s predlogom aneksa številka 13 h KPJS (izhodišča). Za razliko od sedaj veljavne ureditve dodatka za delo v rizičnih razmerah (na primer epidemija), kot ga opredeljuje 11. točka prvega odstavka 39. člena KPJS, na podlagi katere je višina tega dodatka odvisna od osnovne plače javnega uslužbenca, izhodišča vključujejo nadomestitev sedanjega dodatka z dodatkom, izraženim v nominalnem znesku in ne v odstotku od urne postavke osnovne plače. Predlagana ureditev bi preprečila razlikovanje med javnimi uslužbenci glede višine tega dodatka v času razglašene epidemije, saj bi vsi, ki delajo v času razglašene epidemije pod enakimi pogoji glede nevarnosti za izpolnjeno polno mesečno delovno obveznost prejeli isti pavšalni bruto znesek dodatka.
V tej zvezi so v kratkem predvidena pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o drugačni in bolj pravični ureditvi tega dodatka, zato je stališče vlade, da interventni zakonski posegi na področje urejanja sistema plač v javnem sektorju pred zaključkom pogajanj niso primerni.
V zvezi z določbo 2. člena predloga zakona, ki določa, da so tudi zaposleni v prostovoljskih gasilnih enotah upravičeni do dodatka za delo v rizičnih razmerah iz 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS, pojasnjujemo, da velja KPJS zgolj za javne uslužbence, medtem ko so lahko gasilci zaposleni tudi v zasebnem sektorju.
Vlada poudarja, da se zavzema za izboljšanje stanja na področju gasilstva, ki se izvaja v javnem interesu, vključno z izboljšanjem statusa in pravic vseh poklicnih gasilcev, ki izvajajo javno (lokalno) gasilsko službo, ne glede na to ali so zaposleni v javnem gasilskem zavodu ali v poklicnem jedru prostovoljnega gasilskega društva oz. gasilske zveze, vendar pa vlada zaradi nedorečenosti in pomanjkljivosti predloženega predloga zakona ne more podpreti.

Na seji je Vlada Republike Slovenije soglašala s predlogi amandmajev k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika – EPA 2112-VIII.
Gradivo je pripravljeno v skladu s četrtim odstavkom 46. člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije, ki določa, da lahko v primerih, kadar vlada določi besedilo predloga akta, ki ga sprejema državni zbor, in mu ga pošlje v obravnavo, ministrstvo na vloženo besedilo predlaga vložitev amandmaja le ob soglasju vlade.
Predlagani amandmaji sledijo tudi pripombam Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije.