Srečanja, ob robu katerega je bilo tudi zasedanje skupine 21 držav, ki sodelujejo pri skupnem razvoju in uporabi zmogljivosti v okviru Koncepta vodilnih držav, se je udeležil obrambni minister in podpredsednik Vlade mag. Matej Tonin.

Na prvem zasedanju so ministri razpravljali o prihodnji krepitvi odvračalne in obrambne drže, predvsem z vidika ambiciozne agende NATO 2030, ki je bila sprejeta na zadnjem Vrhu ter načrtih glede nadaljnje implementacije Koncepta odvračanja in obrambe za celotno evroatlantsko območje, ki so ga obrambni ministri sicer potrdili pred dobrim letom dni. Kot pomembne elemente odvračanja in obrambe so ministri naslovili tudi odpornost in kibernetsko obrambo ter podali usmeritve za nadaljnjo implementacijo Natove vesoljske politike, sprejeli pa so tudi prvo Strategijo glede umetne inteligence. Ministri so potrdili Natove cilje zmogljivosti (NATO Capability Targets) 2021, tako na skupni zavezniški ravni, kakor tudi za vsako posamezno zaveznico, kar predstavlja enega izmed ključnih korakov v procesu zavezniškega obrambnega načrtovanja. Slovenski cilji zmogljivosti v zavezništvu so po enoletnih usklajevanjih potrjeni in prinašajo dve ključni novosti. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril minister mag. Matej Tonin, je Slovenija v zadnjem letu v usklajevanjih dosegla uspeh in zmanjšala zavezo, da bomo zgradili dve srednji bataljonski bojni skupini. Izmed zahtevnejših ciljev zmogljivosti je po novem opredeljena le ena srednja bataljonska bojna skupina in ne več dve. Namesto druge je bila dogovorjena manj zahtevna vzpostavitev srednjega izvidniškega bataljona. V cilje zmogljivosti smo namesto prevzema novih obveznosti uspeli uvrstiti tudi vse nacionalno načrtovane zmogljivosti, ki smo jih opredelili z Zakonom o investicijah v Slovensko vojsko. »Verjamem, da bomo sedaj določene zaveze lahko uresničili in zagotovili svojo kredibilnost,« je dodal minister Tonin.

Drugo zasedanje je bilo posvečeno Afganistanu in Natovem prispevku v boju proti terorizmu. Razpravljali so tudi, kako ohraniti dosežke 20-letne zavezniške prisotnosti v tej državi in zagotoviti, da država ne postane ponovno zatočišče za mednarodne teroristične skupine. Nato je pričel tudi s procesom prepoznavanja naučenih izkušenj delovanja v Afganistanu, ki je bil tudi ključna tema razprave, predvsem z vidika načrtovanja prihodnjih aktivnosti Zavezništva v boju proti terorizmu. Ministri so poudarili pomen enotnega nastopanja do Afganistana in koherentnost sporočil talibanskemu režimu, nujnost naporov vseh mednarodnih organizacij glede ohranjanja vzpostavljenih človekovih pravic in vladavine prava ter pomen zagotavljanja humanitarne pomoči tej državi. Kot je že včeraj na novinarski konferenci poudaril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, je bistveno, da Evropska unija in Severna Amerika skupaj v okviru Nata nastopata proti naraščajočim globalnim izzivom, kamor sodi tudi boj proti terorizmu.

Ob robu srečanja je včeraj potekalo zasedanje skupine 21 držav (16 članic Nata in pet nečlanic - Avstrija, Švica, Švedska, Finska in Ciper), ki sodelujejo pri skupnem razvoju in uporabi zmogljivosti v okviru Koncepta vodilnih držav pod vodstvom Nemčije (FNC DEU). Slovenija trenutno v skupini  FNC DEU sodeluje z večnamensko četo za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo ter v večnacionalni letalski skupini, kjer usposabljamo usmerjevalce zračnega ognja.

Minister mag. Tonin je podpisal Dodatek k Pismu o nameri o vzpostavitvi večnacionalnega sodelovanja na področju doseganja ciljev zmogljivosti zračne obrambe z uporabo kopenskih sistemov zelo kratkega, kratkega in srednjega dosega. Z dodatkom se pobuda, v kateri Slovenija že sodeluje, povečuje za novih pet članic.

Danes so se ministri sestali še v formatu Skupine za jedrsko načrtovanje, na katerem so bile prisotne vse zaveznice razen Francije.

Na zadnjem zasedanju so ministri ob prisotnosti visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter obrambnih ministrov Finske in Švedske razpravljali o geostrateških izzivih in krepitvi sodelovanja med Natom in EU na področjih kot so odpornost, boj proti terorizmu, izkušnje iz pandemije, nove in prebojne tehnologije, podnebna varnost in drugih. Ministri so izrazili so močno podporo krepitvi sodelovanja med Natom in EU, kot tudi podpisu tretje skupne Nato-EU deklaracije (še pred koncem tega leta).

Ob robu srečanja so se sestali tudi ministri držav, ki sodelujejo v Natovi misiji Okrepljena prednja prisotnost (eFP) v Latviji. Minister mag. Matej Tonin se je zahvalil za priložnost sodelovati v tej dinamični misiji, ki krepi bojno pripravljenost, obrambno držo in interoperabilnost slovenskih vojakov.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes podpisal deklaracijo, s katero je bil ustanovljen Natov inovacijski sklad. Ministri zainteresiranih zaveznic, tudi mag. Matej Tonin, bodo deklaracijo podpisali naknadno. Odločitev za ustanovitev sklada je bila sprejeta na junijskem Vrhu v okviru agende Nato2030, prek njega pa bodo zainteresirane zaveznice podpirale naložbe v zagonska tehnološka podjetja, ki razvijajo dvonamenske, torej za vojaško in civilno rabo, nastajajoče in prebojne tehnologije na ključnih področjih za zavezniško varnost. Sredstva iz sklada bi lahko v znatni meri koristila tudi inovativna slovenska podjetja.