Skoči do osrednje vsebine

Notranji ministri EU poudarili pomen projekta povezljivosti informacijskih sistemov za večjo varnost

Ministri EU za notranje zadeve so na današnjem delovnem kosilu v okviru zasedanja Sveta EU za notranje zadeve odprto razpravljali o vzpostavljanju interoperabilnosti (povezljivosti informacijskih sistemov) v državah članicah, ki bi moralo biti končano do konca leta 2023. Doslej smo na ravni EU in v državah članicah opravili že ogromno dela pri tem velikem projektu za povezljivost informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev.

»Zaradi nekaterih zamud pri testiranju prenovljenega schengenskega informacijskega sistema ter sistema vstopa in izstopa na centralni ravni smo se ministri strinjali, da mora eu-LISA do decembrskega zasedanja pripraviti podrobnejšo analizo in po potrebi pripraviti predlog nove časovnice za vzpostavitev projekta,« je dejal minister Aleš Hojs in ob tem poudaril pomen povezljivosti sistemov, ki bodo še dodatno prispevali k zagotavljanju varnosti v EU. »Bistveno namreč je, da smo vse države članice sočasno pripravljene na vzpostavitev povezljivosti sistemov,« je sklenil Hojs.

Na dnevnem redu zasedanja notranjih ministrov, ki ga je danes v Luksemburgu vodil trenutno predsedujoči Svetu EU za notranje zadeve minister Aleš Hojs, so bile tudi migracije. Ministri so razpravljali o izzivih preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah. Pogajanja o uredbi o preverjanju, ki je del pakta o migracijah in azilu, intenzivno potekajo v Svetu EU, kar izhaja tudi iz političnega signala notranjih ministrov z neformalnega srečanja julija na Brdu pri Kranju. Minister je kolegom povedal, da nobena uredba, ki bi jo morebiti izvzeli iz celotnega paketa, ne bo prejudicirala zaključkov o celotnem paktu o migracijah in azilu. »A po današnji razpravi, v kateri so mnogi poudarjali pomen paketnega pristopa, se zdi, da za večji napredek pri predlagani uredbi o preverjanju vendarle še ni dovolj politične volje. Z obravnavo predloga uredbe bomo nadaljevali na tehnični ravni in poskušali oblikovati nove kompromisne predloge, da dosežemo čim večji napredek. Kot Unija moramo namreč biti čim prej in čim bolje pripravljeni na izzive na zunanjih mejah,« je dejal minister Hojs.

Ministri so precej časa posvetili razpravi o trenutnih migracijskih razmerah v EU. »Te niso težavne le na naših vzhodnih mejah, čemur smo se posvetili na avgustovskem srečanju v okviru mehanizma IPCR, pač pa so pod pritiskom vse države na zunanjih mejah EU,« je razmere opisal Hojs. Razmere bomo v sodelovanju z agencijami EU spremljali še naprej, nadaljevali pa bomo tudi z intenzivnimi pogajanji o paktu o migracijah in azilu. »Medtem ko tečejo dolgotrajna pogajanja o zakonodajnih predlogih, pa lahko že danes storimo več za boljše sodelovanje s tretjimi državami in vračanje migrantov, ki nezakonito prečkajo meje in niso upravičeni do zaščite. Na voljo imamo številna orodja, pri tem pa ne smemo pozabiti na potrebe in posebnosti vsake države članice pod pritiskom,« je razpravo strnil Hojs.

Svet ministrov se je seznanil tudi s trenutnimi razmerami v Afganistanu in dosedanjim odzivom glede na skupno izjavo notranjih ministrov na izrednem zasedanju avgusta. Ministri so podprli akcijski načrt za boj proti terorizmu, ki ga je predstavil koordinator EU za boj proti terorizmu. »Ta načrt je dober okvir za nadaljnje delo, ki se nadaljuje na vseh vidikih iz skupne izjave.« Predsedstvo bo aktivnosti spremljalo tudi naprej, Svet pa bo s ponovnim pregledom razmer seznanjen na prihodnjem zasedanju decembra.

Slovensko predsedstvo je med prednostne naloge uvrstilo preprečevanje spolnih zlorab otrok, o čemer teče beseda v okviru različnih forumov. Tokrat je Svet ministrov razpravljal o digitalnem vidiku preiskovanja spolnih zlorab otrok. Izpostavili so pomen ustreznega dostopa do podatkov za policije in se zavzeli za krepitev vloge družbenih medijev ter ponudnikov gostovanja in elektronskih komunikacij za zaščito otrok in preprečevanje širjenja tovrstnih vsebin. »Ministrom sem povedal, da bomo sredi novembra na Brdu pri Kranju organizirali posebno ministrsko srečanje o tej pereči problematiki, ki obravnava eno najbolj zavržnih človekovih dejanj, in kolege povabil v Slovenijo,« je sklenil minister.